Stranka Levica se v javnosti pozicionira kot stranka malega človeka, delavstva in revežev, v resnici pa je povsem tipična stranka slovenske leve nepotistične buržuazije. Promovira visoke davke, veliko državo, v zameno pa nam ne ponudi krajših čakalnih vrst za zdravnika, boljših cest ali kakovostnejših javnih storitev, temveč operira kot zavod za zaposlovanje za svoje zveste kadre.
Poglejmo primer ad hoc ministrstva za “solidarno prihodnost” pod vodstvom Simona Maljevca, enega od ustanoviteljev skrajno levega “raziskovalnega inštituta” 8. marec. Eno od tistih z ministrstva za delo odklopljenih ministrstev, ki ga je ustvaril zakon o vladi, katere osnovni namen je bil iskanje kadrovskih priložnosti za zveste sledilce levičarski vladi. Še vedno nimamo nobene rešitve za dolgotrajno oskrbo (nekaj, kar je Janševa vlada že naredila, pa so potem ob začetku Golobove vlade razveljavili), razen to, da bodo še bolj obremenili že tako obremenjene plače, v zameno pa ne ponujajo nobenih konkretnih rešitev za problematiko dolgotrajne oskrbe. So pa bolj “pridni” pri politiki zaposlovanja.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je postalo pravi zavod za zaposlovanje za kadre stranke Levica – mikro ministrstvo ima zaposlenih kar 97 ljudi, od tega jih neverjetnih 75 dela na daljavo. Kot je v svoji kolumni izpostavil Matej Lahovnik: “Postavlja se vprašanje, kaj ti uradniki dejansko počnejo, saj na področju dolgotrajne oskrbe ostaja več odprtih vprašanj kot odgovorov.” Lahovnik opozarja, da brez ustreznega kadra in organizacije prispevek ne bo prinesel pričakovanih izboljšav, ampak le dodatno obremenitev za prebivalce.
Pri tem je treba poudariti, da ne zaposlujejo administratorjev in nižjih svetovalcev, ampak same “težkokategornike”. Kot je izpostavil Vasja Bočko, je med zaposlenimi 34 sekretarjev in 28 podsekretarjev, pri čemer je povprečna bruto plača sekretarjev 3.670 evrov, povprečna bruto plača podsekretarjev pa 3.200 evrov. In večina jih “dela od doma”.
Postavljamo vprašanje, kako lahko skupina strokovnjakov (kar sekretarji in podsekretarji vsekakor morajo biti) dela od doma, brez pravega timskega pisarniškega dela, in se ukvarja s tako pomembno materijo, kot sta dolgotrajna oskrba in stanovanjska problematika. Kdor je delal na zahtevnih uradniških položajih, ve, da je skakanje iz pisarn v pisarno skoraj vsakodnevno in pristnega človeškega stika in izmenjave idej nikakor ni mogoče nadomestiti s spletnimi sestanki.
Portal Preiskovalno je bil celo – najbrž zaradi vladnih pritiskov – prisiljen brisati članke, ki so negativno pisali o veselem kadrovanju Levice: na njihovi spletni strani ni več mogoče zaslediti članka, kjer so pisali, kako je Levica s fiktivnim razpisom na ministrstvu za solidarno prihodnost zaposlila Majo Tašner Vatovec, ženo poslanca Mateja Tašner Vatovca. Prav tako je izginil članek o sodelovanju Levice z glasbeno menedžerko Mašo Pavkovič in njenim zavodom Tevefon, ko je v prostorih ministrstva za solidarno prihodnost potekalo izobraževanje stranke Levica, pa zaposlitev Luke Lukića, nekdanjega vršilca dolžnosti vodje inšpektorata za delo, ki je celo dvakrat padel na strokovnem izpitu za uradnike.
Spomnimo: Novembra je bilo zaposlenih 88 ljudi – dodali so torej še sedem novih v le štirih mesecih. Minister je sicer obljubljal, da ne bo novih zaposlitev. Z vseh ministrstev jih je bilo izvorno danih 54, tako da smo zdaj prišli do številke + 41 v dveh letih in pol.
Kaj počno na ministrstvu?
Medtem ko dobro plačani sekretarji za več kot tri tisočake delajo od doma, pa so področja, ki jih ureja ministrstvo, v razsulu.
V domovih za starejše se čakajoče vrste podaljšujejo, pričakujejo pa nov val prosilcev za sprejem zaradi starajoče se populacije. Trenutno primanjkuje kar 3600 socialnih in zdravstvenih delavcev, saj se mnogi odločajo za boljše plačilo in manj obremenjene službe. Zaradi tega je že okoli 1000 postelj praznih, pri čemer se delovnopravne norme kršijo za pokritje izpadov. Kljub temu vlada načrtuje prepolovitev čakalnih vrst v okviru dolgotrajne oskrbe, vendar brez jasnih izračunov ali ustreznih rešitev.
V predvolilnem obdobju in po ustanovitvi ad hoc ministrstva so obljubljali 3 tisoč novih stanovanj. Do zdaj so v Pivki odprli pet neprofitnih stanovanj. Pet. Spomnimo še, da je Levica pred volitvami obljubljala milijardo za tovrstna stanovanja, sedaj govori o 100 milijonih letno.
Dolgotrajne oskrbe, ki je sicer bila urejena že v času prejšnje vlade, so se lotili povsem na novo in s prispevkom za njo obremenili že tako obremenjene bruto plače. V zameno za praktično nič. Do začetka izvajanja pravice do dolgotrajne oskrbe na domu je le še nekaj mesecev, občine, ki bodo morale zagotoviti mrežo oskrbe, pa še vedno nimajo pravih informacij o financiranju in organizaciji. Prav tako še danes ne vejo, kje bodo našli kadre.
Proračun ministrstva za solidarno prihodnost za leto 2025 je 218 milijonov evrov, lani pa je bil 273 milijonov. V celotnem mandatu bo davkoplačevalce ta Levičin zavod za zaposlovanje stal skoraj milijardo evrov. Kaj bodo lahko na koncu mandata pokazali, razen sveže zaposlenih sekretarjev za stalno?
I. K.