“Predstavništvo Evropskega parlamenta v Sloveniji si ne bi smelo privoščiti tako neuravnotežene sestave okrogle mize. Ni prvič. Socialistka Katarina Barley je članica skupine za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in temeljnih pravic v članicah EU (DRFMG), ki je ostro napadala prejšnjo vlado, stališča ostalih so znana. Kje so drugi?” je kritična evroposlanka Romana Tomc. V debati Evropskega parlamenta o javnih medijih v Sloveniji, ki naj bi bila demokratična in pluralna institucija, bodo namreč sodelovali zgolj in samo levičarji.
Večvrednostni kompleks sodobnih (neo)levičarjev se kaže v rabi izbornega vokabularja, ki ga povprečen “zahojeni, zarukani, umsko zakrneli, čustveno posuroveli, nazadnjaški, agrarni, nerazsvetljeni, ruralni itd.” desničar ne “šteka”. Spomnimo, da dandanes osnovna enota levičarstva ni več proletarec, ampak (mlad, po možnosti malce izrojen) intelektualec, ki ves čas spretno igra in hlini, da dela in govori nekaj, v resnici pa počne nekaj povsem tretjega. Slikovit primer takšne potegavščine je Dušan Smodej, ki nas je vsa ta leta “nategoval”, da si za svoje vrhunske umetnine zasluži naše “cekine”.
Pa ni edini. Spomnimo se treh “Michelangelov”, ki so se preimenovali v Janeze Janše itd. Gre za koncept, kako z brezveznimi in brezpomenskimi performansi, inštalacijami itd., v katerih le redki posvečeni posamezniki uzrejo intelektualne, estetske in duhovne presežke (globine), prikriješ brezsramno trošenje javnega denarja, ali celo kakšne druge bolj malopridne, nečedne zadeve … Podobno je s premeteno rabo jezika. Ko neolevičar pravi, da gre za “javni medij”, to v resnici pomeni “naš, levičarski medij, ki ga financirajo naivni in umsko manj nadarjeni pristaši, predvsem pa pobožna raja, ki v nedeljo hodi k maši“.
Podobno je z “neodvisnimi mediji in novinarji”. Tudi “civilna družba” v bistvu pomeni “množice naših pomagačev, ki se navzven delajo, da so apolitični in za nagrado za zvestobo prejemajo javni denar” itd. Tipičen primer je Sindikat Mladi Plus Tee Jarc. V primeru Nike Kovač in Inštituta 8. marec so bili milostni gospodarji vsaj toliko premeteni, da so projekt financirali, denimo prek Pionirskega doma, ki je v občinski lasti. Za boljše razumevanje neolevičarjev je kdaj pa kdaj treba poseči po Slovarčku pojmov za razumevanje levičarjev. Vse to pišemo zato, ker so levičarji pripravili nov dogodek za metanje peska v oči.
Ko levičarji postanejo “ruralci” in po nerodnosti razkrijejo, da je cesar nag
V tej luči lahko razumemo, zakaj so se v Društvu novinarjev Slovenije oziroma “neodvisni” Marko Milosavljević s FDV-ja razburjali, ko je premier Robert Golob malce nespretno prezaposlil družbeno-politične delavce portala Necenzurirano na razne “svoje” pozicije, in ko je za urednika portala Primoža Cirmana dejal, da “je eden najboljših in da ga kamorkoli vzame v službo.” Golob pravzaprav zgolj ne zna uspešno blefirati, kar se od dobrega levičarja dandanes spodobi. Je pač verbalno manj izurjen in licemerski ter je “bog pomagaj” razkril, da je cesar v bistvu nag.
Sicer pa je Milosavljević nedavno razgalil svoje prave, žla(e)htne barve. Očividno so mu popustili živčki, ko je izvedel, da na nedotakljivo RTVS prihaja bivši sodelavec naše medijske hiše in njegov nekdanji študent Luka Svetina: “Javnost prepozna strankarske kadre brez novinarske kredibilnosti. Mislim, da bi morali za voditelje Odmevov prihajati vrhunski novinarji in voditelji, ki so se dokazali s svojim delom in imajo neko težo v slovenskem prostoru.” Prav tako ga je oklical za “strankarskega sodelavca in promotorja”. Tudi za našo medijsko hišo je dejal, da nismo medij … Več tukaj. Verjetno si ni pogledal niti ene same oddaje, ki jih je na Nova24TV vodil Svetina. Če bi si, potem ne bi streljal takšnih kozlov.
Kaj pa, če Milosavljević v bistvu ni profesor in FDV ni fakulteta …?
Bi pa bilo zanimivo videti reakcijo “visoko profesionalnega” in “neodvisnega” gospoda, če bi kdo zanj dejal, da “on v bistvu ni profesor, ampak v akademske kroge infiltrirani starorežimski aktivist“. Nekdo je pred časom celo zapisal, da ima naš vrli Milosavljević v Cobissu precej skope reference z ozirom na javni spektakel, ki ga zganja. Morda pa bi se še malce izuril v svoji obrti, preden moralizira druge. Ali pa, če bi kdo dejal, “da FDV v bistvu ni fakulteta v tistem pravem pomenu besede, ampak bolj prodajalnica družboslovne, marksistične megle, in da so tisti pravi akademiki na naravoslovnih in tehničnih smereh …“?
Pa se vrnimo h Golobu. Tudi ljubljanski šerif Zoran Janković je pred časom izustil nekaj podobno bukovega o “neodvisnem sodstvu”. Za hrvaško TV dejal, da on nikdar ne bo odšel v zapor, ker je bil “na področju izvršne oblasti vedno največji nasprotnik Janeze Janše“. Pač, takšni prikupni zdrsi, ki najbolj smešijo tiste, ki bi nas radi imeli za norca in nas še naprej (olikano, fino) vlekli za nos. Manj negativne selekcije pa bo, predragi levičarji. Socialistka in feministka Katarina Barley nas je tokrat povabila na spletno razpravo z naslovom “Kako podpreti in zaščititi javne medije v EU?” Dogodek je bil načrtovan za torek 30. avgusta ob 10. uri v Hiši EU na Dunajski 20 v Ljubljani.
“Selitve novinarjev v politične vode so dobre zato, ker z njimi dobivajo prispevki za nazaj svojo razlago“
Poleg Barleyeve naj bi dogodka udeležili tudi novinar Lenart J. Kučić, znan po “raziskovalnem” portalu Pod črto, sicer na plačilni listi “filantropa” Georgea Sorosa in znan tudi po tem, da je dušo prodal skrajni Levici. Postal je “svetovalec ministrice za kulturo za medije”. Tovrstnim “novinarjem” je za Radio Ognjišče nekaj zanimivih besed namenil vrhovni sodnik Jan Zobec: “Selitve novinarjev v politične in strankarske vode so dobre zato, ker z njimi dobivajo novinarski prispevki za nazaj svojo razlago …” Več tukaj. Napovedana je bila tudi Helena Milinkovič, znana po tem, da revica kronično preživlja more s “fašisti” in “nacionalisti”. Vodenje razprave pa je bilo namenjeno Kseniji Horvat, znani po poveličevanju levega političnega aktivizma in branjenju ekscesov Jarčeve lani na vrhu Triglava.
Odgovor Hiše EU na naše novinarsko vprašanje: “Spoštovani, v zvezi z današnjo javno razpravo o javnih medijih v EU, na kateri je sodelovala tudi podpredsednica Evropskega parlamenta, pristojna za informacijsko politiko in medije, Katarina Barley, vam posredujemo naslednji odgovor: Tema današnjega dogodka je bila razprava o položaju javnih medijih v EU, hkrati pa je tematika relevantna tudi za slovensko medijsko krajino. Javna razprava je bila organizirana v okviru obiska podpredsednice Evropskega parlamenta Katarine Barley v Sloveniji. Podpredsednica Barley je v biroju Evropskega parlamenta zadolžena za področji informacijske politike in medijev ter za pisarne Evropskega parlamenta v državah članicah. Njeno sodelovanje v razpravi je povezano z njeno institucionalno funkcijo podpredsednice Evropskega parlamenta, pristojno za medije. Več informacij o njenem delu lahko najdete tukaj: https://www.europarl.europa.eu/meps/sl/197433/KATARINA_BARLEY/home Gostje, ki so sodelovali v razpravi, so bili vabljeni na podlagi njihovih kompetenc in dela v javnih medijih, ki so bili osrednja točka pogovora in zato relevantni za razpravo:
– Predstavnik ministrstva za kulturo (to ministrstvo je pristojno za medijsko zakonodajo), svetovalec ministrice za področje medijev Lenart J. Kučić
– Predstavnica sindikata RTV Slovenija Helena Milinkovič kot predstavnica zaposlenih v največjem slovenskem javnem mediju
– Jasna Zakonjšek kot predstavnica organizacije civilne družbe Pravna mreža za zaščito demokracije, letošnje prejemnice nagrade Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament
– Razpravo je moderirala Ksenija Horvat, ugledna in večkrat nagrajena novinarka ter avtorica dokumentarne oddaje Javne televizije v primežu politike (2021)
Namen razprave je bila izmenjava mnenj o pričakovanjih glede skorajšnjega sprejema predloga evropskega akta o svobodi medijev (Evropska komisija naj bi predlog predvidoma predstavila 13. septembra) in druge relevantne evropske zakonodaje ter razmislek o načinih, s katerimi bi zagotovili, da bi se javni mediji v Evropski uniji ustrezno spoprijeli z aktualnimi izzivi. Menimo, da so sodelujoči v omizju s svojo večkrat izkazano in dokazano strokovnostjo in odličnim poznavanjem novinarskega dela in medijev, tako s poklicnega, kot tudi s pravnega in drugih vidikov, primerni sogovorniki za oceno stanja na področju javnih medijev v EU. V razpravi so bili jasno in objektivno prikazani ključni izzivi, s katerimi se danes spopadajo javni mediji tako v Sloveniji kot tudi v drugih članicah EU, in predstavljeni uravnoteženi pogledi na možne rešitve. Lep pozdrav.”
Domen Mezeg