Ob izteku starega in začetku novega leta so družbena omrežja po navadi polna pozitivno naravnih želja, a so tudi takšni, ki komaj čakajo, da začnejo sejati primitivna sporočila. Tokrat je za kar serijo tovrstnih sporočil odgovoren novinar Radia Slovenija Matej Šurc, ki je iz problematike arbitražnega sporazuma razpravo zasukal v povsem drugačno smer, in sicer je legendi avtomobilističnega novinarstva Martinu Česnju zabrusil: “kdo s’ pa ti? iz katere greznice s’ prilezu? novinar nis’, najbrž kakšen propagandistek. marš nazaj na gnoj.” Šurčev zapis jasno izraža njegovo nizko raven kulturnega izražanja, še bolj žalostno pa je, da takšnega novinarja plačujemo prav vsi slovenski davkoplačevalci.
Šurc je primitiven tvit, namenjen nekdanjemu uredniku Avto Magazina Česnju, pozneje izbrisal in očitno poskušal prikriti sledi svojega nekulturnega vedenja. A posnetek zaslona (“screenshot”) je pokazal, kakšne vrste novinar je zaposlen na javni RTV SLO. Ko je Šurcu tviteraš Igor Završnik nastavil ogledalo in zapisal, da takšen način izražanja kaže na kulturo družbenopolitičnega delavca RTV SLO, ki ga plačujemo, se je užaljeno odzval in Završnika označil za Janševega vernika, za katerega je škoda besed. Završnik se Šurcu ni pustil in je komentiral: “Ti bom jaz dal Janšev vernik. Strahopetec, ki ne stoji za svojimi twitti. In mimogrede piši spoštljivo, tudi ko napišeš Janšev, z veliko začetnico, to bi lahko vedel.”
Seveda ne, ker jo je izbrisal… pic.twitter.com/GtTRcnnuNO
— Igor Završnik 🇸🇮 (@IgorZavrsnik) January 2, 2018
Serijo primitivnih sporočil sprožila nedolžna polemika glede arbitražnega sporazuma
Šurčevo besedno vojno je sicer sprožila polemika glede arbitražnega sporazuma, ko je novinarka POP TV Suzana Perman na Twitterju zapisala, da je bizarno, da Hrvati nočejo spoštovati arbitražne sodbe, ki je vsaj na kopnem bolj v prid Hrvatom. Prav tako je izpostavila, da je bizarno, da Slovenija še kar plačuje milijonske vsote namesto sosede in da se Hrvaška kopa v morju, pa se kljub temu bori za par litrov vode. Šurc je na to pripomnil: “Skratka bizarno, da Hrvaška ne prizna arbitražne sodbe. Na videz povsem nelogično? Kaj pa če čaka, da se bo slovenska politika sprla? In pride na oblast spet neki Janša, ki z eno potezo črta arbitražo? Zakaj pa je bil tip iz SDS pri Plenkoviću, a?” Šurc je Završniku, ki se je odzval na oznako sebe kot Janševega vernika, dejal: “A ti boš meni dal? Pa daj. Zaradi nemočnega besa si se uštel in dokazal, čigav vernik si. Ja, velika začetnica, možakar. Nasedel si! Izdal si se, ker mi soliš pamet z veliko začetnico,” je v tvitu Šurc očital Završniku. Poleg tega pa dodal, da očitno upa na to, da bo z gospodarjeve mize tudi zanj padla kakšna drobtinica. “Mal, si zamudu,” je zapisal novinar Radia Slovenija.
Bil je soavtor peticije 571, ki je Janšo, takratnega predsednika vlade, obtoževala domnevnega omejevanja medijske svobode
Šurc niti približno ni naklonjen nekdanjemu predsedniku vlade in predsedniku največje opozicijske stranke SDS Janezu Janši, kar ne čudi glede na to, da je bil ob novinarju Blažu Zgagi tudi soavtor novinarske peticije 571 zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji, ki jo je, kot ime zgovorno pove samo po sebi, podpisalo 571 novinarjev, ki so takratnega predsednika vlade Janšo obtožili domnevnega omejevanja medijske svobode.
Peticijo so pred prevzemom predsedovanja v Evropski uniji januarja 2008 naslovili na predsednike držav, vlad in parlamentov držav članic Evropske unije ter na številne medijske hiše in nevladne organizacije po svetu. Čeprav je takrat Slovenija uživala ugled v mednarodni skupnosti, pa so posamezni novinarji na vsak način poskušali navzven sporočati, da naj bi bili v naši državi pritiski na novinarje samoumevni, poleg tega pa so celo trdili, da naj bi se krepil avtoritativni način vladanja na račun demokracije in medijske svobode. Glede na to, da je bila Slovenija v času Janševe vlade višje na lestvici medijske svobode kot prej in tudi sedaj, ne čudi odziv Janše, ki je peticijo označil za zaroto, podpisnikom pa očital, da izvažajo laži in blatijo Slovenijo v svetu.
Nacionalni radio Šurc uporabljal za obračunavanje z Janšo
Za blatenje Janše je Šurc izkoriščal celo nacionalni radio, saj je ta v radijski oddaji Labirinti sveta Janšo postavil ob bok nacističnemu voditelju Adolfu Hitlerju. Novinar in publicist Vinko Vasle je sporno tonsko različico radijske oddaje poslal štirim Slovencem, ki študirajo in živijo na tujem, z namenom, da bi prišel do odgovora, kaj bi s takšnim novinarjem naredili v Nemčiji, Avstraliji, na Poljskem in v Veliki Britaniji.
Med odgovori je bilo mogoče prebrati: 1. “Če bi se na našem radiu pojavile takšne lahkotne ”zgodovinske primerjave”, bi z avtorjem obračunali vsi drugi mediji. Preprosto bi mu rekli, da je z njegovim profesionalnim zdravjem nekaj hudo narobe. 2. Pri nas noben radio, tudi zasebni ne, ne bi objavil takšnega neumnega pamfleta. 3. Pri nas bi kolegi novinarji raziskali biografijo avtorja takšnega prispevka, saj bi slutili, da mu je moral politik storiti veliko hudega. Ko bi ugotovili, da mu politik ni nič storil, bi kolega vrgli zverem. 4. Pri nas bi odgovorni za takšno objavo odstopili in prepustili prostor tistim, ki vedo, kaj je novinarska etika. Novinar pa bi se v prihodnje ukvarjal z vremenskimi napovedmi.” Kot lahko vidimo, bi bil takšen odziv na Poljskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji in Avstraliji, pri nas pa bi doživeli oster napad novinarskega ceha, ki bi začel na ves glas kričati, da je prišlo do grobega napada na svobodo medijev.
Šurčeva teorija o trgovini z orožjem je padla na glavo
Pri tem moramo omeniti, da je Šurc sicer avtor knjige Prevarana Slovenija, v kateri je podal svoje odgovore glede preiskave trgovine z orožjem. “Zdajšnji predsednik SDS mi je s svojim delovanjem v trgovini z orožjem omogočil prav zanimivo raziskovanje,” je izjavil Šurc, ki je Janšo v intervjuju za Dnevnik označil za posameznika, ki naj bi trgovino z orožjem najbolj izkoristil. Marsikdo bi dejal, da zaradi tega razloga ni presenetljivo, da je od Društva novinarjev Slovenije ČUVAJ/WATCHDOG celo prejel nagrado za izstopajoče novinarske dosežke v letu 2016.
Dokumenti pa razkrivajo, da je Šurc raziskoval povsem napačno in da je očitno namenoma izpustil najpomembnejši člen pri trgovini z orožjem: To je bila vloga Milana Kučana, ki je imel glavno besedo pri prodaji orožja Bosni in Hercegovini. To dokazuje tudi pismo predsednika predsedstva Bosne in Hercegovine Alije Izetbegovića, dne 26. junija 1992, ko je takratnega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana prosil za “odobritev napotitve pošiljke orožja”, o kateri je predhodno govoril z ministrom za obrambo Janezom Janšo. Zadnjo besedo o trgovanju z orožjem na Balkanu, kjer je divjala vojna in s katerim so se Hrvati in Bošnjaki branili pred agresorsko JLA, je torej imel Kučan, čeprav v zvezi s tem ni nikoli omenjen. Še več: ko je bila odkrita orožarska afera leta 1993, ko je bilo odkrito orožje na letališču Mariboru in je najbolj kompromitirala prav Kučana, so našli grešnega kozla v Janši, zaradi česar so bile ustanovljene kar štiri parlamentarne preiskave, ki pa nikoli niso ugotovile njegove odgovornosti. Se pa še vedno najdejo novinarji, kot sta Šurc in Zgaga, ki nadaljujejo delo po nareku stare partije – na način diskreditacije in likvidacije – nikoli pa niso preiskovali pravih krivcev, ki so si umazali roke s trgovino z orožjem.
Zase Šurc trdi, da ni levi novinar in da je preprosto samosvoj, kar pa mu marsikdo težko verjame. Dejstvo pa je, da si kot novinar, zaposlen v javni RTV SLO, ne bi smel privoščiti tovrstnega načina izražanja, ki je žaljiv in za katerega bi lahko rekli, da je celo primitiven. Človek se opravičeno vpraša, kako je mogoče, da takšen kader prejema plačo v ustanovi, ki jo financirajo slovenski davkoplačevalci in davkoplačevalke. Bodo morda v njegovo opravičilo preprosto zapisali, da se večkrat znajde v osebni stiski?
H. M.