V mandatu vlade Mira Cerarja se sredstva državnega proračuna vse pogosteje uporabljajo za tekoče potrebe in izdatke države in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. Čeprav vlada trdi, da je sprejela ukrepe za gospodarsko rast in znižanje javnofinančnega primanjkljaja države, neizpodbitno dejstvo kaže, da je gospodarska rast posledica zunanjih dejavnikov: rast povpraševanja v naših gospodarskih partnericah znatno krepi izvoz, politika izjemno nizkih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) spodbuja rast naložb in gospodarsko okrevanje v evroobmočju.
V Strokovnem svetu največje opozicijske stranke SDS poudarjajo, da gospodarska rast in sama konkurenčnost Slovenije še vedno zaostajata za našimi pomembnimi konkurenti (višegrajskimi državami in EU baltiškimi državami), zaostanka za državami evroobmočja pa ne zmanjšujemo oziroma se celo še povečuje, ker v mandatu sedanje vlade ni bilo sprejetih nobenih reformnih ukrepov, tudi tistih ne, na potrebnost katerih opozarjajo gospodarska združenja in civilna družba (reforma trga dela, pokojninska reforma, zdravstvena reforma, reforma pravosodja …). Če bi bili sprejeti ustrezni reformni ukrepi, bi bila gospodarska rast bistveno višja in lahko bi rekli, da je to tudi zasluga aktualne vlade.
Znižanje javnofinančnega primanjkljaja po prepričanju Strokovnega sveta SDS ni posledica učinkovitejšega in gospodarnejšega upravljanja javnega sektorja, s čimer se zmanjšujejo javnofinančni odhodki. Znižanje je preprosto posledica višjih davčnih prilivov v državno blagajno (višji DDV, davek na dobiček, več prispevkov z naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, več dividend državnih podjetij …), ki so posledica gospodarske rasti. V mandatu te vlade se sredstva državnega proračuna vse pogosteje uporabljajo za tekoče potrebe in izdatke države (plače, tekoči transferji …) in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. To se odraža v povečevanju strukturnega primanjkljaja. Strukturni primanjkljaj je pomemben zato, ker je od njegove višine odvisna zmožnost odziva države na obdobja gospodarskega upada oziroma krize.
Medtem ko Cerarjeva vlada glede učinkovitosti upravljanja z javnim dolgom navaja, da se obveznosti države financirajo in refinancirajo s cenejšim novoizdanim dolgom daljših ročnosti, strokovni odbor komentira, da je to sicer res, in opozarja, da se zgodovinsko nizke obrestne mere na svetovnih finančnih trgih še vedno ne izkoristijo v zadostni meri. To po besedah Strokovnega sveta SDS lepo kaže gibanje evriborja (referenčne obrestne mere, ki predstavlja povprečje obrestnih mer, po katerih si banke v območju evra med seboj posojajo denar), ki je v zadnjem obdobju celo zdrsnil v negativno območje.
Rezultatov zmanjševanja administrativnih ovir ni videti
Čeprav vlada Mira Cerarja trdi, da so bile sprejete zakonodajne rešitve na področju zmanjšanja administrativnih ovir, davčnega prestrukturiranja, povečanja učinkovitosti pobiranja davkov in je uvedba davčnih blagajn pomemben korak k večji učinkovitosti pobiranja javnih dajatev in zmanjševanju sive ekonomije, je dejstvo, da rezultatov zmanjšanja administrativnih ovir ni videti in velja nasprotno. Na dan 4. 1. 2018 je število zakonov in podzakonskih predpisov presegalo številko 20.000.
Davčno prestrukturiranje aktualni vladi očitno predstavlja drugi izraz za poviševanje davkov. V mandatu te vlade so bile uvedene nove obremenitve državljanov in podjetnikov oziroma zvišane obstoječe obremenitve, in sicer: – zvišanje davka na dobiček podjetij s 17 % na 19 %, – zvišanje obremenitve kmetov z naslova katastrskega dohodka, – uveljavitev višje stopnje DDV, ki je bila sprejeta leta 2014 kot začasen protikrizni ukrep, v trajni ukrep (višja stopnja z 20 % na 22 % in nižja stopnja z 8,5 % na 9,5 %), – zamrznitev usklajevanja dohodninskih olajšav z inflacijo, – uvedba davčnih blagajn, – uvedba vrednotnic, s katerimi se je finančno in administrativno obremenilo opravljanje osebnega dopolnilnega dela, – uvedba obvezne registracije koles s pomožnim motorjem, – uvedba dveh novih dajatev za financiranje vladnega projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper, in sicer taksa za pretovor v koprskem pristanišču in pribitek k cestnini za težka tovorna vozila, – uvedba dajatve na odjavljena vozila.
Strokovni svet SDS poudarja, da so poleg tega v pripravi oziroma v zakonodajnih predlogih predlagane nove in višje obremenitve na področju zdravstva, predlagana je uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo, predlagano je tudi zvišanje turistične takse. Povečanja učinkovitosti pobiranja davkov ni zaznati, saj je davčni dolg še vedno previsok in je kar 15 odstotkov letnih prilivov v proračun. Davčni dolg se zmanjšuje predvsem zaradi odpisov davčnega dolga, ne pa zaradi boljše in učinkovitejše izterjave. Odpisi davčnega dolga so previsoki, saj jih je bilo v obdobju od leta 2014 do danes za več kot 500 milijonov evrov. Nekoč je bil to aktivni davčni dolg, in če bi aktualna vlada več naredila za njegovo izterjavo, odpisi ne bi bili potrebni. Aktivnosti Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) za zmanjševanje davčnega dolga in povečanje prostovoljnega plačevanja dajatev so premajhne, pri tem pa FURS nima niti dovolj podpore Ministrstva za finance.
Glede uvedbe davčnih blagajn pa je dejstvo, da davčne blagajne podjetnikom in kmetom povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne administrativne obremenitve. Uresničila so se opozorila, ki so bila dana ob sprejemanju Zakona o davčnem potrjevanju računov, da bodo davčne blagajne povzročile zapiranje poslovne dejavnosti zavezancev, selitev teh dejavnosti v tujino in da davčne blagajne ne bodo imele finančnih učinkov na državni proračun, kot jih je obljubljala vlada. Zavezanci, ki so zaprli poslovno dejavnost, so zdaj socialno breme države, namesto da bi, tako kot pred uveljavitvijo davčnih blagajn, polnili državni proračun z davki in prispevki. Marsikateri zavezanec, ki je zaradi davčnih blagajn prenehal s poslovno dejavnostjo, pa se je preselil v sfero sive ekonomije oziroma dela na črno. Namesto zmanjšanja obsega sive ekonomije in davčnih utaj ter goljufij, kar je bila obljuba vlade ob uvedbi davčnih blagajn, se je našteto zaradi uvedbe davčnih blagajn še povečalo. Od uvedbe davčnih blagajn ima v Sloveniji korist le plačana birokracija. Zato bi bilo treba davčne blagajne ukiniti.
Vlada si lasti zasluge za sprejem zakonodajne podlage za reševanje bank
Poleg tega je aktualna vlada zatrdila, da je s sprejemom zakonodaje poskrbela za podlage za sistem reševanja bank, da je z vzpostavitvijo Registra dejanskih lastnikov zagotovila transparentnost lastniških struktur poslovnih subjektov in da je okrepila pristojnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na področju prestrukturiranja družb. Odbor za finance pri Strokovnem svetu SDS opozarja, da je zakonodajno podlago za reševanje bank sprejela druga vlada Janeza Janše leta 2012 z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), ki se ga je prijel tudi vzdevek Zakon o slabi banki. Zakonodaja, ki jo je sprejela aktualna vlada (Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, s katerim se je uvedel poseben sklad za reševanje bank), je bila sprejeta na podlagi Direktive 2014/59/EU in torej ni ukrep aktualne vlade, pač pa Evropske komisije. Aktualna vlada je na podlagi Direktive ukrepe zgolj prenesla v slovenski pravni red.
Tudi vzpostavitev Registra dejanskih lastnikov je bila določena v Direktivi 2012/17/EU in tudi to rešitev je aktualna vlada v slovensko zakonodajo zgolj prenesla. V noveli Zakona o poslovnem registru je bila določena obveznost Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) za pošiljanje podatkov in dokumentov o slovenskih kapitalskih družbah v sistem povezovanja poslovnih registrov in prejemanje podatkov in dokumentov o tujih podjetjih iz držav članic EU in EGP ter pošiljanje podatkov in dokumentov registrskemu sodišču.
Z novelo Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB-A) je vlada Mira Cerarja spremenila osnovno poslanstvo DUTB, ki je bilo prodaja nanjo prenesenih slabih terjatev ob milijardni sanaciji slovenskih državnih bank, iskanje aktivnega lastnika in ugotavljanje nepravilnosti, ki so privedle do sanacije slovenskih državnih bank. Z novelo zakona so koalicijske stranke na predlog vlade Mira Cerarja določile DUTB novo poslanstvo, in sicer prestrukturiranje slabih terjatev oziroma gospodarskih družb. S tem je bila vzpostavljena vzporedna institucija (poleg SDH), pristojna za prestrukturiranje podjetij. Z novelo zakona sta tako koalicija in vlada Mira Cerarja naredili pravno podlago, da bodo tisti, ki so odgovorni za nastanek slabih terjatev, lahko zelo poceni prišli nazaj do svojih lastniških deležev. S tem torej aktualna vlada ni okrepila pristojnosti DUTB, pač pa je spremenila njeno poslanstvo oziroma uvedla netransparentno upravljanje državnega premoženja.
Aktualna vlada trdi, da se kažejo pozitivni učinki vzpostavljenega sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti
Glede upravljanja z državnim premoženjem aktualna vlada trdi, da se kažejo pozitivni učinki vzpostavljenega sistema korporativnega upravljanja družb v državni lasti, dejstvo pa je, da so poslovni izidi dveh največjih družb, ki sta odgovorni za upravljanje s državnim premoženjem – Slovenski državni holding, d. d., (SDH) in Družba za upravljanje terjatev bank, d. d., (DUTB) –, katerih skupščino družbe predstavlja Vlada Republike Slovenije, slabi. V primeru družbe DUTB, d. d., ocenjujejo, da je stanje alarmantno, saj je družba v letu 2016 izkazala 7,8 milijona evrov čiste izgube, v letu 2015 pa je družba izkazala 8,3 milijona evrov čiste izgube (podatkov za leto 2017 še ni). Družbi SDH, d. d., je dobiček v letu 2016 v primerjavi z dobičkom v letu 2015 upadel kar za 41 odstotkov. Vlada Republike Slovenije je v decembru 2016 morala dokapitalizirati obe družbi, družbo SDH, d. d., v višini 200 milijonov evrov in družbo DUTB, d. d., v višini 50 milijonov evrov.
Sedanje upravljanje državnega premoženja bistveno odstopa od določil Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države (Strategija) oziroma se ta celo krši. Upravljanje državnega premoženja odstopa tudi od načel korporativnega upravljanja. Primer tega sta netransparentni in sporni prodaji družbe Adria Airways in družbe Paloma finančnima skladoma, ki sta za ta namen ustanovila podjetji z zelo nizkim ustanovnim kapitalom in sedežem v davčnih oazah (podjetja poštni nabiralniki) in ti podjetji – poštna nabiralnika sta postali lastnici družbe Adria Airways in družbe Paloma. Pri prodaji družbe Paloma se je pri tem celo ignoriralo boljšo ponudbo, ki jo je ponudilo konkurenčno podjetje. Primer netransparentnega in spornega upravljanja državnega premoženja je pripojitev Probanke in Factor banke k DUTB brez sestavljanja vmesne bilance stanja ter poročila poslovodstva o pripojitvi ter revizije pripojitve. S tem so se brez revizije na DUTB prenesle najbolj sporne terjatve teh dveh bank. S to operacijo se je te najbolj sporne terjatve zakrilo, saj te niso več predmet nadzora Banke Slovenije oziroma niso predmet Zakona o bančništvu. Pri tem pa je na DUTB prešlo še skoraj dvesto zaposlenih iz Probanke in Factor banke, čeprav ni razloga, da bi slaba banka potrebovala toliko zaposlenih. Primer netransparentnega in spornega upravljanja državnega premoženja je tudi odločitev vlade Mira Cerarja o odplačnem prenosu terjatev in obveznic finančnega holdinga Sava, d. d., iz DUTB na SDH in KAD. Primer netransparentnega prodajnega postopka je bil tudi prodajni postopek družbe Cimos, d. d., kjer se je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek kar neposredno vmešal v prodajni postopek družbe Cimos.
Strategija upravljanja državnega premoženja je neustrezna in nepopolna, ker onemogoča razvoj, poudarjajo v Strokovnem svetu SDS. Z razpršenim lastništvom, ki ga Strategija predvideva, namreč ni možno pričakovati, da bodo podjetja v postopku privatizacije dobila strateške partnerje oziroma lastnike, ki bi zagotovili njihov nadaljnji razvoj, nove trge, nova znanja in nova delovna mesta. Tudi pri podjetjih, ki naj bi ostala v državni lasti, oziroma pri podjetjih, ki so opredeljena kot strateška, Strategija ne odgovarja na ključna vprašanja, kot so, kakšna bo rast in razvoj teh podjetij, kakšen bo dobiček in dividende, število zaposlenih, morebitne prevzemne tarče in podobno.
Posebno poglavje upravljanja državnega premoženja je tako po navedbah Strokovnega sveta SDS kadrovska politika, kjer prevladujejo parcialni osebni interesi in se na najpomembnejše funkcije poslovodnih organov družb v neposredni ali posredni državni lasti imenujejo osebe s sporno poslovno preteklostjo ali pa so te osebe brez ustreznih izkušenj in brez ustreznih strokovnih znanj. Tako je uprava SDH, d. d., nepopolna že od 10. oktobra 2016. V SDH pa so problemi tudi v samem nadzornem svetu SDH. Marca 2017 je bilo neuspešno kadrovanje dveh kandidatov za nadzornika SDH, ki ju je predlagala aktualna vlada, vendar kandidata nista bila koalicijsko usklajena in sta med postopkom imenovanja v državnem zboru od kandidature sama odstopila. Zaradi neustrezne kadrovske zasedbe je predsednik nadzornega sveta SDH v aprilu 2017 na Okrožno sodišče v Ljubljani podal predlog za sodno imenovanje člana nadzornega sveta SDH skladno z 256. členom ZGD-1. Za to se je odločil, ker aktualna vlada ni uspešno izvedla postopka imenovanja novih članov NS SDH in je to moralo nato storiti sodišče.
N. Ž.