Na dan pred Dnevom Evrope so Socialni demokrati pripravili spletni pogovor Evropa od doma, ki ga je vodila najvidnejša predstavnica stranke, sicer evropska poslanka Tanja Fajon. V samem uvodu je izpostavila, kako se zdi, da se v Evropi 70 let, odkar so imeli očetje Evrope vizionarske sanje, krhajo temeljne evropske vrednote, kot sta demokracija in vladavina prava. “Predvsem je na preizkušnji solidarnost,” je poudarila in se obregnila ob Poljsko in Madžarsko. Še posebej je izpostavila madžarskega predsednika vlade Viktorja Orbana in ga okrcala, ker naj bi ta z zemljevidom Velike Madžarske sprožil provokacijo.
Seveda ne čudi, da se je Fajonova že na samem začetku pogovora obregnila ob Orbana, saj je znano, da ji gre ta še posebej v nos, ker ni ljubitelj odprtih migracij. Je pa potrebno na tem mestu poudariti, da je očitek glede provokacije povsem neupravičen, namreč Orban je s svojo objavo fotografije globusa iz preteklosti, ki prikazuje Evropo v času pred balkanskimi vojnami, pravzaprav zaželel srečo maturantom ob pisanju preverjanja znanja iz zgodovine. Enako, kot je to storil v primeru, ko se je pisala matematika.
Fajonova je prepričana, da je veliko samovoljnosti. “Pandemija je sprožila cunami sovraštva in ksenofobije.” Pri tem seveda ni izpostavila sovraštva protestnikov, ki ga ti od pandemije dalje izražajo do vlade in pozivajo k smrti janšizma in celo samega predsednika vlade. Kot ponavadi dvojna merila, pač. Med pogovorom pa seveda ni pozabila spomniti na čas migrantske krize, ko naj bi se oblikoval strah pred tujci. Odvijale naj bi se manipulacije, zaradi česar se je po besedah Fajonove oblikovalo nezdravo okolje in posledično tako ni skupne migrantske politike.
Se strinjamo, ogromno je bilo manipulacije, predvsem s strani levičarjev, ki so migrante predstavljali kot miroljubne prišleke. Kasneje se je izkazalo, da so po Evropi sejali strah in trepet s terorističnimi napadi prav tisti posamezniki iz držav Bližnjega vzhoda, ki so šli kot “ubogi” migrantje med prvim migrantskim valom prav skozi Slovenijo. Tudi sicer so pokazali, da jim ni za verjeti niti glede starosti niti glede porekla, saj so svoje dokumente, s katerimi bi potrdili svojo identiteto, “pozabili” nekje na poti. Kakšni so ti miroljubni prišleki v resnici, so občutili tudi v slovenskih mestih in krajih, kjer so ti posiljevali, kradli, vdirali, zastraševali in celo kamenjali deklico.
Med pogovorom so se ji pridružili nekdanji slovenski minister za evropske zadeve in evropski komisar dr. Janez Potočnik, veleposlanica Republike Slovenije v Bernu mag. Marta Kos in zgodovinar dr. Božo Repe. Slednji je dal vedeti, da je vesel dobre družbe v pogovoru in posebej poudaril pojav krize identitete. “Številnim krizam EU bi jaz dodal še krizo identitete. Svet in Evropa sta bila zgrajena na zmagi proti fašizmu, a danes boj proti fašizmu ni več vrednota, te identitete zmage v Evropi več ni. Danes EU v resnici temelji na kapitalu, od vrednot pa miru. Svoboda in solidarnost ne delujeta. Šibka, a mirna Evropa je v interesu ZDA in VB. Drugo vprašanje pa so temeljne pravice, ki jih vsaka država razume po svoje. Če pogledamo pravico do splava denimo, ženske na Poljskem niso enakovredne nekaterim drugim v Evropi.”
Evropa se je pobrala na račun kapitala
Avtor biografije zadnjega predsednika Komunistične partije Slovenije Milana Kučana očitno pozablja, da se je Evropa po vojnem obdobju pobrala na račun kapitala. Praktično celotna Evropa se je po koncu II. svetovne vojne znašla v ruševinah, v revščini, grozila je lakota in zato je bilo potrebno Evropo gospodarsko obnoviti. Nevarnosti politične nestabilnosti, komunističnih revolucij in vojn v osvobojeni Evropi so se zavedali državniki iz zahodnih demokracij. Leta 1947 je bil uveljavljena Trumanova doktrina, ki je zavezala ZDA, da državam zahodne demokracije v Evropi nudijo politično, gospodarsko in vojaško pomoč pri obrambi svobode in demokracije pred avtokratskimi, totalitarnimi silami, ki bi poskušale priti na oblast bodisi od znotraj ali preko zunanje agresije. Temu je sledil Marshallov plan obnove demokratične Evrope, težak kakih 15 milijard takratnih dolarjev za obnovo in ki je tako postavil temelje tudi današnji EU. Jugoslavija je sicer zavrnila pomoč Marshallovega plana (umazani kapitalistični denar), par let kasneje pa je le sprejela pomoč ZDA v sporu z Informbirojem in Sovjetsko zvezo.
Božo Repe [2/2]: “Svoboda in solidarnost ne delujeta.Šibka, a mirna Evropa, sta v interesu ZDA in VB. Drugo vprašanje pa so temeljne pravice, ki jih vsaka država razume po svoje.Če pogledamo pravico do splava denimo, ženske na Poljskem niso enakovredne nekaterim drugim v Evropi.”
— Tanja Fajon (@tfajon) May 8, 2020