Jutri bo v državnem zboru potekala interpelacija proti notranji ministrici Tatjani Bobnar. Ministrici za notranje zadeve v SDS med drugim očitajo zlorabo funkcije, zavajanje javnosti v zvezi z ilegalnimi migracijami ter odstranitvijo zaščitne ograje na južni meji, nedosledno izvajanje zakonov, samovoljo, malomarno opravljanje dela, opustitev dolžnostnih ravnanj ter drugih dejanj in stališč pri izvrševanju politične funkcije, kar je posledično omajalo zaupanje v funkcijo ministrice.
V stranki SDS so interpelacijo proti notranji ministrici Tatjani Bobnar vložili zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja priprave strokovnih podlag pred začetkom odstranjevanja zaščitne ograje na južni meji Slovenije ter zavajanja javnosti o tem. Vložili so jo tudi zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja in zavajanja javnosti v zvezi s pravočasnim zbiranjem informacij in zaščito dokaznega gradiva, povezanega z indici posilstev in mučenja ter drugih oblik spolne zlorabe mladoletnic in odraslih oseb ob dogajanju s skupino, zbrano okoli Fotopuba, ter zaradi dejanj, povezanih z volitvami, ki so povzročila očitno neenakost pred zakonom.
O vprašanju interpelacije glede Bobnarjeve se je poslanec Branko Grims spraševal v začetku avgusta, saj so bili v stranki presenečeni in zgroženi nad novim vladnim načinom v zvezi z ukrepanjem glede ilegalnih migracij. Tako člane kot podpornike stranke je zmotila predvsem napoved odstranitve ograje z meje s Hrvaško. Ministrica je takrat zapisala, da se interpelacije “niti slučajno ne boji”. Seveda ne, saj je za uspelo interpelacijo potrebnih 46 poslanskih glasov – opozicijski stranki SDS in NSi pa jih imata skupaj vsega 35. Tako lahko vsako nemarno delovanje ministric in ministrov vlade Roberta Goloba poteka brez prevzema odgovornosti in brez posledic. Vsaj do naslednjih volitev, ko bodo za posledice poskrbeli volivci in volivke. Nihče namreč nima rad, da zjutraj na svojem dvorišču zagleda skupino ilegalnih migrantov.
Podiranje zaščitne ograje na južni meji deluje…. a ne de ministrica Bobnarjeva? https://t.co/8eYKqqp3Gd
— Branko Grims (@BrankoGrims1) November 11, 2022
Samo v Sloveniji poslušamo, da ograja ne deluje in je odveč
Medtem ko je število ilegalnih prehodov državne meje v zadnjih dveh letih nekoliko upadlo, letos ponovno naglo narašča in že presega število vseh ilegalnih prehodov v lanskem letu skupaj. Pravzaprav se približujemo številki iz leta 2000, ko je slovenska policija prijela približno 35 tisoč ilegalnih migrantov, kar je bil rekord. Ob tem je treba upoštevati, da policija zabeleži 15, mogoče 20 odstotkov dejanskega stanja. Italijanske oblasti so se pred kratkim odločile, da za ilegalne migrante, ki prihajajo po morskih poteh, zaprejo svoja pristanišča. To med drugim pomeni, da bodo okrepljene vse tiste poti, ki so še odprte. Po drugi strani se tudi z vstopom Hrvaške v schengensko območje povečuje nevarnost, da bo Slovenija postala migrantski žep. Trenutno je migrantski žep na balkanski migrantski poti nastal delno na Hrvaškem, večji del pa v Bosni in Hercegovini. “Hrvaška stran ne objavlja podatkov, koliko migrantov je na njihovem ozemlju. V nasprotju s slovensko policijo, ki je precej verodostojna in že več let objavlja podatke o migracijah, Hrvati tega ne počnejo,” je za Delo opozoril Andrej Rupnik, bivši direktor Sove in strokovnjak za varnostna vprašanja. Z vstopom Hrvaške v schengenski režim Rupnik pričakuje več migrantov kot doslej tudi v Sloveniji. “Samo v Sloveniji poslušamo, da ograja ne deluje in je odveč,” je bil že večkrat kritičen Grims in pri tem nikakor ni edini.
Ministrici se očita tudi nepravočasno ukrepanje v zvezi z zbiranjem dokaznega gradiva v aferi Smodej
V stranki SDS Bobnarjevi očitajo tudi odgovornost zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja in zavajanja javnosti v zvezi s pravočasnim zbiranjem informacij in zaščito dokaznega gradiva indicev posilstev in mučenja ter drugih oblik spolne zlorabe mladoletnic in odraslih oseb ob dogajanju s skupino zbranih okoli Fotopuba. Policija namreč ni pravočasno poskrbela za zaščito dokazov, ampak je več dni čakala, preden je začela s postopki. Na tapeti so bili le izgovori, češ, da nimajo uradnih prijav, čeprav bi zadoščala pooblastila za ukrepanje po zakonu. Eden izmed razlogov za interpelacijo pa je tudi odmevni dopis, s katerim je ministrstvo za notranje zadeve zaprosilo upravne enote, nekatere zavode in diplomatsko-konzularna predstavništva, naj na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega volivci lahko pošiljajo podpise podpore h kandidaturi nekaterim kandidatom za predsedniške volitve. Zloraba depešnega sistema v politične namene je bila tudi predmet interpelacije proti zunanji ministrici Tanji Fajon, ki je potekala minuli petek, Fajonova pa je svoj ministrski stolček obdržala.
Sara Bertoncelj