Sedem poslanskih skupin in predstavnika manjšin je predstavilo predlog spremembe volilne zakonodaje, ki so ga vložili v petek. Na Facebooku se je oglasil predsednik SDS Janez Janša in opozoril, da bi ukinitev volilnih okrajev, ki jih predlaga 59 poslancev sicer olajšala kampanjo majhnim strankam, hkrati pa bi katastrofalno povečala centralizacijo države. Dodal je, da želi levica s tem predlogom ustvariti volilno telo na invalidskem vozičku, ki bo popolnoma obvladljivo in volilni sistem v katerem bodo na koncu dejansko odločali samo prvorazredni.
Ukinitev volilnih okrajev, ki jih predlaga 59 poslancev iz strank LMŠ, SMC, SD, NSi, Levica, SAB in SNS in dva manjšinska poslanca, bi sicer olajšala kampanjo manjšim strankam, hkrati pa povečala centralizacijo države. Predlagatelji novega zakona poudarjajo, da s spremembo odpravljajo neustavnost, a sodbe in odločitve ustavnega sodišča so jim mar prav toliko kot lanski sneg. Spomnimo naj le na zakon o zasebnem šolstvu.
Absurdno pa je tudi dejstvo, da bi tik pred morebitnimi predčasnimi volitvami določene stranke spreminjale volilno zakonodajo, na volitve pa bi radi šli še po starem.
Naj me nekdo popravi, če napačno razumem. LMŠ, SMC, SD, NSi, Levica, SAB, SNS + manjšinca bi tik pred predčasnimi volitvami spreminjali volilno zakonodajo, potem pa šli na volitve še po starem❓ pic.twitter.com/JlGFlCRkY5
— Joze Biscak (@JozeBiscak) February 4, 2020
Številne manjše regije bi ostale brez možnosti izvolitve
V SDS opozarjajo, da v predlaganem volilnem sistemu brez 88 okrajev in samo 8 volilnimi enotami, bi se izvoljeni poslanci vseh strank v roku treh mandatov praktično v celoti skoncentrirali v državnem in nekaterih regionalnih središčih: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Novi Gorici, Kranju, Murski Soboti in Novem mestu. Tam torej, kjer je večja gostota volilnega telesa in večja možnost medijske promocije za večje število volivcev. V tem sistemu bi bili poslanci izvoljeni na podeželju, sčasoma zgolj še izjema. Ugleden kandidat iz Mozirja bi težko zbral več preferenčnih glasov od kolega na isti listi v 5. volilni enoti, ki je vsaj relativno poznan v Celju. Številne manjše regije v Sloveniji bi v dveh ali treh mandatih ostale brez možnosti izvolitve svojih zastopnikov v Državnem zboru ne glede na to na kateri listi bi kandidirali.
SDS je leta 1996 zbrala skoraj 50 tisoč podpisov za dvokrožni večinski sistem po katerem bi 88 poslancev Državnega zbora volili neposredno. Volivci imajo po tem sistemu absolutno moč pri odločanju, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Vsak poslanec pa za izvolitev potrebuje absolutno večino, več kot 50 odstotkov veljavnih oddanih glasov v prvem ali morebitnem drugem krogu. Na referendumu je večinski sistem dobil podporo volivcev, vendar ga LDS in SD večina v Državnem zboru ni želela sprejeti. Po pritožbah je Ustavno sodišče odločilo, da Državni zbor RS mora uzakoniti večinski volilni sistem. A dve tretjini poslancev je uresničitev rezultata referenduma in odločbe Ustavnega sodišča RS izigralo s spremembami ustave RS, v katero je po izredni proceduri v samo nekaj dneh zapisalo obstoječi deloma izkrivljeni proporcionalni volilni sistem. Zakaj tore danes tisti, ki so leta 2000 grobo poteptali ljudsko voljo in odločbo ustavnega sodišča o večinskem volilnem sistemu, na ves glas kričijo o potrebi po neposrednem vplivu volivca na izvolitev poslanca.
Ukinitev okrajev, preferenčni glas, to ob, odvisnih, plačanih, političnih, usmerjenih medijih pomeni manj demokracije. Promocijo elit, izločitev lokalnih interesov.. Je to res, kar si želijo državljani? Mi NE!https://t.co/WhJOFe3YSG pic.twitter.com/R1MqtPFXk3
— Dobra država (@DobraDrzava) February 1, 2020
Slišimo lahko, kako je odprava volilnih okrajev nujna, sicer naslednje volitve ne bodo legitimne in kako jih lahko ustavno sodišče v tem primeru kar razveljavi. Mar res? Je Ustavno sodišče razveljavilo državnozborske volitve 2000, 2004, 2008, 2011, 2014 ali 2018? Ne, vseh teh šest volitev smo speljali po obstoječem volilnem sistemu z volilnimi okraji. Okrepljeno nenadno javno nabijanje o nujnosti spremembe volilnega sistema z dejanskimi motivi seveda nima nobene povezave. Zdravilo, ki ga ponujajo je kot imputacija obeh nog pri pacientu, ki ima ozdravljivo poškodbo le na enem stopalu. A predlagatelji amputacije iz levega konzilija želijo ustvariti volilno telo na invalidskem vozičku, ki bo popolnoma obvladljivo in volilni sistem v katerem bodo na koncu dejansko odločali samo prvorazredni.
Ta zakon je slab
Vodja poslank in poslancev SDS Danijel Krivec je v oddaji Odmevi na RTV Slovenija izpostavil, da v stranki ocenjujejo, da je ta zakon slab in kot tak škoduje volivcem. “Moti nas, da bo povzročil še večjo centralizacijo tako na državnem kot regionalnem nivoju. Prišlo bi do regionalne centralizacije, namreč imeli bi le 8 volilnih enot. Vsaj v prvem mandatu to še ne bo vplivalo, ker so verjetno kandidati, ki so prepoznavni tako v Državnem zboru RS kot širše. V vseh nadaljevanjih pa tisti kandidati, ki bodo prihajali iz periferije, kjer je gostota prebivalstva majhna, ne bodo imeli nobene možnosti proti kandidatom, ki bodo prihajali iz večjih centrov, tako regionalnih, kot na državni ravni. Skozi dva/tri mandate se bo zadeva izrodila. Imenovano območje drugorazrednosti se bo še povečalo in periferija bo imela še bistveno manjši vpliv.”
S to uveljavitvijo, bi ta prednost kandidatov iz gosto poseljenih okolij, še bolj prevladala nad ostalimi kandidati, je poudaril Krivec in dodal, da je zanje to nedopustno. “Pojavil bi se še en efekt: periferija bi skozi več mandatov pričela obstruirati volitve, ker ne bi izvolila nobenega svojega predstavnika. To se že pojavlja v primeru izgona županov iz Državnega zbora , od takrat naprej je volilna udeležba v Ljubljani večja, kot v Prekmurju in na Štajerskem. To je sigurno posledica tega.”
Jao 🤣🤣🤣 https://t.co/yQjzJZZuoY
— Janez Janša (@JJansaSDS) February 5, 2020
Poslanka LMŠ Tina Heferle je v zagovor predloga zakona dejala, da bo volivec po novem predlogu imel bistveno večji vpliv na to kdo bo izvoljen v Državni zbor RS. “Izbiral bo lahko med 11 kandidati, sedaj praktično ne izbira, ker voli tistega kandidata, ki v njegovem okraju kandidira. Vse preveč se govori o tej centralizaciji, oziroma o tem, da kandidati iz periferije naj ne bi imeli možnosti biti izvoljeni. Poslanec Državnega zbora RS je predstavnik celotnega ljudstva ne glede na to od kje prihaja in kje je izvoljen, mora zastopati interese celotnega ljudstva. Tukaj bo stvar na posameznih strankah, ki se bodo odločale, katere kandidate bodo kandidirale. Če bo kandidat iz periferije kvaliteten, zakaj ga ne bi uvrstili na listo. Ta kandidat bo hkrati imel širši spekter volivcev, lahko bo nagovarjal volivce iz celotne volilne enote,” je ta izpostavila. Da pa te besede ne pijejo vode, so poudarili tudi v Dobri državi, kjer so izpostavili: “Ob ukinitvi okrajev bodo o večini poslancev odločali volivci v velikih krajih, to je pač centralizacija moči in odločanja v mestih! Če k temu dodamo neenakopravno obravnavo strank v medijih, je jasno, da je zakon napisan za zaščito elit, ki imajo finančno in medijsko podporo!”
Hana Murn