Tito slovi po svojih množičnih umorih. Takoj po 2. svetovni vojni in v poznejšem obdobju je pomoril okoli milijon ljudi, s čimer se uvršča med diktatorje, ki so pomorili največ ljudi na svetu. Stvar dobi povsem nove razsežnosti, če število pomorjenih s strani posameznih diktatorjev primerjamo s številom prebivalcev v teh državah.
Tito se je sicer proslavil kot zelo uspešen množični morilec, vendar pa ga je pri njegovi “karierni uresničitvi” verjetno oviralo dejstvo, da je pripadal državi z manj prebivalci, kot je bilo to v primeru Stalina ali Mao Cetunga, kjer se zdi, da so bili za uresničitev “krvavih sanj” bolj ustrezni pogoji.
Titova vajeniška leta ali kako je “režimska zver” prestala uspešno sovjetsko dresuro
Potem ko smo ugotovili, da je naš kumrovški krvolok svoja “vajeniška leta” preživel v Moskvi, kjer je izpopolnil svojo morilsko obrt – tam je izdal v smrt mnoge svoje tovariše ter si celo prislužil priznanje velikega učitelja Stalina, ki je zanj dejal: “Tito je junak, vse je pobil!” – bi se tokrat osredotočili na njegova poznejša leta, ko se je kot težka politična mrcina prav nemarno “mastil s človeškimi trupli”. Za boljšo primerjavo njegovega krvavega karierizma bomo navedli tudi morilske uspehe nekaterih drugih svetovnih diktatorjev. Ob tem je vredno omeniti dejstvo, da Tito po nekaterih seznamih spada med 10 najbolj krvoločnih tiranov sveta.
“Zver”, spuščena z vajeti, “razgrizla” 1 milijon žrtev
Medtem ko je znano, da so številni Jugoslovani iz dneva v dan životarili v pomanjkanju hrane in svojo lakoto tešili s tržaškimi bananami, si je “zver” privoščila kar zajeten obrok. Portal thetoptens govori o 1 milijonu žrtev. Obenem je navedeno, da Tita lahko štejemo med 10 najbolj krvoločnih svetovnih diktatorjev zaradi števila zločinov, zagrešenih v večdesetletnem obdobju njegove “komunistične kraljevine”. Med drugim je odgovoren za več 100 tisoč pomorjenih civilistov po koncu 2. svetovne vojne. Hkrati ga portal obtožuje številnih zločinov, ki jih je izvedla tajna policija UDBA, ki je ubijala tako doma kot na tujem – ubiti vse nasprotnike jugoslovanskega totalitarnega režima.
Eden najbolj krvavih diktatorjev v vsej zgodovini
Portal ga imenuje celo za enega najbolj krvavih diktatorjev v celotni svetovni zgodovini, ki se je osredotočil predvsem na pobijanje predstavnikov jugoslovanskih, torej “svojih” narodov, še zlasti katoliških duhovnikov in vseh tistih, ki so se režimu upirali. Tako je vsak nasprotnik izgubil življenje ali pa so ga vtaknili v katero izmed delovnih taborišč – najbolj zloglasno je bil Goli otok. Takoj po vojni je pod njegovo vladavino življenje izgubilo preko 500.000 ljudi. Obenem portal pomenljivo dodaja: “Za vse tiste, ki pravijo, da je bilo ‘življenje pod Titom dobro’ – življenje je bilo prav tako lepo za naciste pod Hitlerjem pred vojno.”
Za primerjavo statistični podatki o nekaterih drugih diktatorjih
Stalin je v času svoje vladavine že med vojno žrtvoval 27 milijonov ljudi, v celoti pa je v času svoje diktature pomoril kar 75 milijonov ljudi, medtem ko je Hitler pokončal “zgolj” 15 milijonov ljudi. Število smrtnih žrtev kitajskega diktatorja Mao Cetunga se prav tako ocenjuje na okoli 70 milijonov. Za Kim Džong Ila, očeta trenutnega severnokorejskega diktatorja, pa je navedeno, da je pod njegovo vladavino izgubilo življenje okoli 20 milijonov ljudi – mnogokrat počasne in boleče smrti, navaja hawaii.
Še drugi krvoloki, primerljivi s Titom
Idi Amin Dada iz Ugande je svoje krvave roke dvignil nad 300.000 človeških življenj. Za Kim Il Sunga se navaja med 710.000 in 3.500.000 smrtnih žrtev, poroča hawaii. Med preostalimi najkrvoločnejšimi Titovimi “tovariši” so še: Šejk Hasina iz Bangladeša, Pol Pot iz Kambodže, Sadam Husein iz Iraka, Vladimir Lenin, Nicolae Ceaușescu iz Romunije, Napoleon in drugi, navaja thetoptens.
Je bil Tito kaj manj zločinski od Stalina?
Ob tem se zdi pomenljivo dejstvo, da je bilo kar nekaj najslavnejših množičnih morilcev komunističnih diktatorjev. In četudi so številni med njimi pomorili več ljudi kot Tito, pa stvar dobi povsem drugačne razsežnosti, če jo osvetlimo še s kakšnim drugim statističnim podatkom. V Jugoslaviji je leta 1971 živelo okoli 20 milijonov ljudi, medtem ko je na primer v Sovjetski zvezi med letoma 1951 in 1959 živelo približno 200 milijonov ljudi. Gre le za grobo primerjavo, ki pa nekaj pove o tem, da je bil naš diktator v “kategoriji množičnih umorov” zrel vsaj za bronasto medaljo.
D. M.