Gospodarska združenja v Sloveniji so soglasno podprla novelo zakona o dohodnini, ki prinaša višje neto plače in davčne razbremenitve pri zaposlitvi težje zaposljivega kadra in deficitarnih poklicev. V GZS ocenjujejo, da bo to pozitivno vplivalo na potrošnjo, ki bo vplivala na višjo gospodarsko rast in večjo delovno aktivnost prebivalstva. Za sprejetje novele zakona o dohodnini so si podjetniške in gospodarske organizacije, tudi SBC, v preteklosti močno prizadevale in opozarjale na nujnost davčnih razbremenitev, ki bodo Sloveniji večjo konkurenčnost in razvojno naravnanost poslovnega okolja. “V združenju in v gospodarstvu namreč že leta opozarjamo in pozivamo k razbremenitvi plač zaposlenih, ki so v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami posebej visoko obremenjene. Gre torej za prvi nujni korak k bolj razvojni davčni politiki in k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,” so opozorili.
“Veseli nas, da je Državni zbor RS prejšnji petek potrdil spremembe zakona o dohodnini,” pravi izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. GZS si je samostojno in tudi skupaj z drugi delodajalskimi organizacijami in organizacijami, združenimi v okviru Gospodarskega kroga, vseskozi prizadevala za te spremembe, ki pomenijo višje neto plače zaposlenih brez dodatne obremenitve delodajalcev, ki so že sedaj med najbolj obremenjenimi v EU. “Tako smo bili slišani in uslišani v dobro vseh zaposlenih,” je izpostavil.
V GZS poudarjajo, da razbremenitev plač z višjo dohodninsko olajšavo pomeni višje neto plače za vse (v vseh dohodninskih razredih), kar bo pozitivno vplivalo na potrošnjo, pomenilo bo višjo gospodarsko rast in spodbudilo delovno aktivnost prebivalstva. Zmanjšala se je davčna obremenitev najbolj produktivnih, razvojnih kadrov, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. “Tako to zaposlovalcem pomaga, da jih lažje zadržimo. Slovenska podjetja namreč tekmujejo v globalni tekmi – tako za posle kot za zaposlene, ki so osnova za našo konkurenčnost in izjemne poslovne rezultate,” je obrazložil. Tudi v AmChamu ocenjujejo, da vsekakor gre za dobrodošel korak, saj se vsi zavedamo, da cel svet tekmuje za talent in da je pomanjkanje kadra izjemno pereč problem.
Pomemben del prizadevanj Kluba Slovenskih podjetnikov (Slovenian Business Club – SBC) je težnja za boljše poslovno okolje. “Sprejem novele zakona o dohodnini, ki so ga poslanci prejšnji petek potrdili v državnem zboru, je korak v pravo smer,” ocenjujejo. Za sprejetje novele zakona o dohodnini so si podjetniške in gospodarske organizacije, tudi SBC, v preteklosti močno prizadevale in opozarjale na nujnost davčnih razbremenitev, ki bodo Sloveniji večjo konkurenčnost in razvojno naravnanost poslovnega okolja. “Razvojna usmerjenost Slovenije pomeni boljše pogoje za ustvarjanje produktov in storitev z večjo dodano vrednostjo. Več kot bomo kot družba ustvarili, bolje bomo živeli in višja bo raven blaginje pri nas,” so še dodali.
Gospodarska združenja so že leta opozarjala na razbremenitev plač
Združenje Manager in Gospodarski krog sta prav tako podprla sprejetje novele zakona o dohodnini, ker je to korak k prijaznejšemu poslovnemu okolju in večji blaginji prebivalk in prebivalcev Slovenije. “V združenju in v gospodarstvu namreč že leta opozarjamo in pozivamo k razbremenitvi plač zaposlenih, ki so v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami posebej visoko obremenjene. Gre torej za prvi nujni korak k bolj razvojni davčni politiki in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,” so opozorili. Po besedah izvršne direktorice AmCham Slovenija Ajše Vodnik visoka obdavčitev plač pomeni predvsem zavoro razvoju in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Pravijo, da se je ob tem treba zavedati, da višje plače vplivajo na motivacijo zaposlenih, vendar le do neke mere. Dobro plačilo je neke vrste higienik in je lahko spodbuda za preprečevanje nezadovoljstva zaposlenih, na večjo motivacijo pa vplivajo tudi ali predvsem drugi dejavniki, kot so dobri odnosi v podjetju oziroma organizaciji, fleksibilnost delovnega časa in boljše ravnovesje v življenju, možnosti razvoja, rasti in napredovanja zaposlenih itd.
Z novelo bomo spodbudili zaposlenost težje zaposljivih oseb
Novela zakona tudi določa, da v primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oziroma starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. “Vsaka taka sprememba je seveda dobrodošla in jo podpiramo, saj je, kot rečeno, prvi korak k prijaznejšemu poslovnemu okolju in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Je pa to vprašanje mnogo bolj kompleksno,” pravijo. V GZS prav tako pozdravljajo predvideno rešitev glede zaposlitev oseb z deficitarnim poklicem, mlajših ali starejših oseb, saj bo so podbudilo tudi njihovo zaposlovanje.
V Združenju manager in Gospodarskem krogu opažajo, da je povečanje delovno aktivnega prebivalstva zaradi demografske slike nasploh eden večjih izzivov Slovenije. Pri nas v primerjavi s primerljivimi državami kasneje vstopamo na trg dela in ga hitreje zapustimo. “Če bomo želeli imeti vzdržne javne finance na čelu s pokojninskim in zdravstvenim sistemom, moramo to spremeniti,” so opozorili in dodali, da je to eden od ukrepov za zvišanje naše produktivnosti, poleg mnogih drugih (od infrastrukture, izobraževalnega sistema, davčne politike, do pravne države), ki jih je Združenje Manager predstavilo v akcijskem načrtu za višjo rast produktivnosti, ki ga je pripravilo z MGRT in Ekonomsko fakulteto v Ljubljani.
Prilagoditi moramo izobraževalni sistem
Kar se tiče deficitarnih poklicev, je pomembno, da se ta izziv rešuje že na ravni izobraževanja kadrov ter da se okrepi sodelovanje med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom. V prej omenjenem akcijskem načrtu je izpostavljenih več ukrepov, kot je na primer dualni sistem na ravni visokega šolstva, s katerimi bi zmanjšali prepad med izobraževalnim sistemom in potrebami trga dela.
Med drugim tudi opozarjajo, da ob tem ne smemo pozabiti na mehke dejavnike – podjetja se bodo morala vse bolj zavedati pomena raznolikosti v podjetjih, tudi starostne, saj vsaka generacija v organizacijo prinese svojo dodano vrednost. “Če bodo podjetja znala najti sinergije med mladimi in bolj izkušenimi, je to win-win situacija, ki bi postala še en vzgib za zaposlovanje mlajših in starejših,” so pojasnili.
Ob višjih plačah sposoben kader ne bo odhajal v tujino
Plačilo je eden glavnih dejavnikov, ki vpliva na odločanje zaposlenih, ali se bodo določeni organizaciji pridružili, v njej ostali ali jo zapustili. “Če izhajamo iz tega, bodo torej višje neto plače zaposlenih več odličnih strokovnih kadrov zadržale doma,” so nam odgovorili na vprašanje, če bom manj visokokvalificiranega kadra bežalo v tujino. Dodajo, da pa bo ob tem ukrepu treba sprejeti tudi druge, če bomo želeli na eni strani zadržati najboljše domače kadre in na drugi strani privabiti najboljše tuje – tu ciljamo predvsem na sprejem razvojne kapice, o kateri se pogovarjamo že desetletja.
Večina držav v EU je že prepoznalo smiselnost razvojne kapice, od tega jo je v praksi uvedlo že 19 držav članic. Z zakonom o debirokratizaciji smo v Sloveniji tudi prvič omogočili socialno kapico za dohodke nad šest tisoč evrov, kjer se prispevki prenehajo obračunavati. Podobno kot v združenju AmCham pa tudi v Združenju Manager in Gospodarskem krogu predlagajo, da se prag razvojne (socialne) kapice postavi na 2,5-kratnik povprečne plače v državi, nekje na 4.600 evrov bruto. “To bi bil še en pomemben ukrep za zadržanje in pridobivanja talentov, brez katerih ne moremo ustvarjati višje dodane vrednosti, ki je temelj našega družbenega razvoja in blaginje,” so sklenili.
Sara Rančigaj