Pobudnik Bojan Žvikart je na pristojne institucije poslal elektronsko sporočilo z namenom, da bi slovensko letališče dr. Jožeta Pučnika preimenovali v letališče Franca Severja Frante. Kljub temu, da je bil Franta letalec in nekdanji direktor letališča, pa vsekakor letališče ne more biti poimenovano po nekom, ki je sodeloval pri povojnih pobojih in je bil del socialistične elite, ki je kršila človekove pravice. Prav tako je Franta pravo nasprotje Jožeta Pučnika, ki je trpel pod nekdanjim režimom, bil zaprt ter izgnan, nato pa je bil eden ključnih mož slovenske osamosvojitve, ki ji je Zveza borcev Slovenije vseskozi nasprotovala.
Nekateri se Franca Severja Franto spominjajo po dobrih dejanjih, a po drugi strani je nemogoče prezreti, da je sodeloval pri revoluciji, najbolj krvavem delu slovenske zgodovine. Ravno zato je še kako predrzna pobuda, da bi največje slovensko letališče nosilo ime po nekom s takšno preteklostjo.
Franta je bil povezan z izborom dolenjskih domobrancev, ki so bili pobiti v Teharskih pobojih, kar je razkril tudi sam v svojih spominih. Priznal je, da so ga konec maja 1945 poklicali v obveščevalni oddelek armade. “Dobil sem nalogo, da grem v Celje, v štab enote KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije), kjer je bil nameščen eden od polkov. Tam naj bi bili ujeti domobranci iz Dolenjske, ki so jih Angleži vrnili nazaj v Jugoslavijo. Izmed njih naj bi izločil tiste, ki so bili nedolžni oziroma prisiljeni v sodelovanje z okupatorjem, in mladoletne.” Povedal je, da mu je bila izročena mapa z listinami podatkov o vseh tistih, ki so bili v taborišču. Iz spominov je razvidno priznanje, da sta za uvrstitev na seznam zadoščala zgolj prekršek ali krivda zaradi sorodnikov.
Član skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Bojan Žvikart je podal pobudo, da bi se slovensko letališče preimenovalo v Letališče Franca Severja Frante. Bil je tudi Frantov sodelavec in je skozi službo z njim preživel 15 let, kot pravi s “svojim vzornikom, tovarišem in človekom”. Kot kaže, ima Žvikart izjemno čudna merila o tem, kdo je človek z veliko začetnico.
Pobuda je zločin nad demokrati
Veliko prahu je dvignil tudi umor družine Jakopin – noseče mame in očeta s štirimi otroki. Najmlajši je takrat štel šest let. Franta je bil takrat blizu skupinam partizanov, ki so umorile Jakopine. Vse navedeno pravzaprav temeljito zabriše njegove odlike. Čeprav je bil znan kot dober pilot, bil direktor letališča in direktor nacionalnega zračnega prevoznika, bi njegovo imenovanje zaradi organizacije umorov končalo klavrno, kot se je končala njegova letalska nesreča na Korziki.
Medtem pa je bil oče slovenske osamosvojitve Jože Pučnik žrtev totalitarnega sistema, del katerega je bil Franta. Pučnik se je moral zaradi tega desetletja skrivati v tujini in nihče ni prehodil tako trnove politične poti kot on, ki je bil zaradi svobodomiselnosti in kritičnosti preganjan že v gimnazijskih letih. Med drugim je bil že v šolskem časopisu Iskanja kritičen do takratnega nedemokratičnega režima, zaradi česar so ga kaznovali in ni mogel opravljati zaključnega izpita. Nobena kazen in mučenje pa Pučnika ni ustavila pri tem, da bi iskal in se boril za resnico.
Pučnik je bil oče slovenske osamosvojitve
Kljub izgnanstvu je bil z mislimi in srcem vedno v domovini, v Sloveniji. Njegov odhod je bil zgolj začasen. Sredi 80. let je ponovno objavljal v Sloveniji, v alternativnem zborniku Nova revija, kjer je formuliral zahteve po večstrankarskem parlamentarnem sistemu. Pučnik je sodeloval pri ustanovitvi Socialdemokratske zveze Slovenije in kasneje prevzel njeno vodenje. V času osamosvojitvenih procesov je vodil koalicijo Demos, ki je zmagala na prvih večstrankarskih volitvah, uspešno izvedla plebiscit za samostojno Slovenijo, popeljala slovenski narod v samostojnost in jo ubranila pred napadom JLA.
Sara Rančigaj