Osrednji mediji v rokah levih gospodarskih in političnih struj in opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB so zagnali vik in krik glede navodil notranjega ministrstva Aleša Hojsa zaradi njegove zahteve v.d. generalnega direktorja policije Andreju Juriču, da mora izvesti revizijo preiskav v Banki Slovenije iz leta 2012, revizijo primera domnevne zlorabe prevladujočega položaja družbe Pro Plus pri televizijskem oglaševanju, revizijo lani zavržene kazenske ovadbe bančnikov iz NLB v primeru Farrokh, revizijo primera domnevne korupcije v zdravstvu pri nakupu žilnih opornic ter revizijo primera preiskave sumov nepravilnosti na otroški srčni kirurgiji. V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj primerov nadzorov različnih ministrstev iz levih vlad v preteklosti, a takrat ne večinski mediji ne sedanje levo opozicijsko omrežje ni delalo težav.
Prvi primer bomo predstavili iz leta 2009. Minister za pravosodje Aleš Zalar je odredil nadzor nad delom Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Nadzor so izvedli, ker ministrstvo od Vrhovnega državnega tožilstva ni pridobilo vseh podatkov glede kazenskega pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda, ki jih je zahtevalo. Ne spominjamo se, da bi katerikoli medij delal problem iz zahteve pravosodnega ministra Zalarja v času Pahorjeve vlade.
V preteklosti je odmeval t.i. Lahovnikov zakon, ki je omejil izplačila menedžerskih plač v državnih podjetjih. Takratno vodstvo DUTB pod vodstvom dr. Marka Simonetija je na vsak način hotelo zaobiti Lahovnikov zakon. Odmevale pa so tudi prodaje terjatev vodilnih na DUTB-ju ameriški investicijski banki Bank of America Merrill Lynch terjatev do holdinga ACH. Terjatve so prodali pod ceno, ameriška finančni konglomerat pa je zaslužil več milijonov evrov. Zato je finančno ministrstvo v času Cerarjeve vlade zahtevalo večji nadzor nad delovanjem slabe banke. Slednja pa mora od takrat ministrstvu pošiljati bolj podrobne in jasnejše podatke o svojem delu. To je bilo tudi sprejeto s sklepom vlade 7. decembra 2016.
Anja Kopač Mrak odredila nadzor v primeru Koroških dečkov, da bi zaščitila vodilne na CSD Velenje
V preteklosti je odmevala afera Koroška dečka v času ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak. Mladoletna dečka sta bila žrtvi dolgoletnih anomalij v sistemu na področju socialne politike. Njuna tragedija se je pričela, ko je njun oče ubil njuno mamo. Oče je pristal v zaporu, mladoletna otroka pa pri skrbništvu babica in dedka umorjene matere. Težava je nastala, ker skrbnika nista dovolila, da bi imela stike z očetom. V igro je vstopil CSD Velenje in oba otroka nasilno odvzel starima staršema in ju odpeljali v rejništvo.
Po silnih pritiskih je Mrakova odredila inšpekcijski nadzor dela v CSD Velenje. Vendar je odločilno vlogo odigrala nekdanja dekanja Fakultete za socialno delo in avtoriteta na področju socialne politike na levem političnem polu Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki je s svojim poročilom zaščitila delo CSD Velenje. Inšpekcijski nadzor v primeru namestitve dveh dečkov v rejniško družino ni pokazal nobenih nepravilnosti, a so se posamezniki, ki so se zavzemali pravico babica in dedka pravico poiskali na slovenskih sodiščih.
Kasneje je sodba vrhovnega sodišča v oktobru 2016 v tem primeru potrdila, da je bilo dejanje CSD Velenje nezakonito. Babici in dedku, kjer sta vnuka živela do odhoda v rejniško družino, pa so bile kršene ustavne pravice. Dokončen udarec je Mrakovi zadalo ustavno sodišče, ki je zavrglo ustavno pritožbo CSD Velenje. A otroka še vedno nista pri babici in dedku, saj je vroča zgodba kljub sodbi vrhovnega sodišča še vedno brez epiloga zaradi vplivnih kadrov stranke SD na področju socialne politike v Sloveniji.
Vesna Györkös Žnidar odredila nadzor nad katastrofalnim delom NPU-ja
Največja podobnost z aktualnim primerom sedanjega ministra Aleša Hojsa je izvedla ministrica za notranje zadeve v Cerarjevi vladi Vesna Györkös Žnidar, ko je odredila nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Med drugim se je decembra 2018 razkrilo, kako si NPU v nasprotju z zakonodajo pripravlja interne akte po svoji meri, ne sodeluje z ostalimi enotami policije NPU in jim v nasprotju s pristojnostmi naroča policijskim enotam, naj zbirajo obvestila. Policija je tako dobila številna priporočila za ureditev stanja v NPU, ki ga je takrat vodil direktor Darko Majhenič.
Minister Tonin je odredil preiskavo o domnevnem napadu vojaka na Daniela Malalana
V sedanjem mandatu vlade je odmeval incident na slovenski-italijanski meji. V javnost je prišla informacija, da naj bi pripadnik Slovenske vojske uperil puško med nadzorom meje na nič hudega slutečega sprehajalca in skrajnega levičarja Daniela Malalana, sina znanega komika iz oddaje TV Poper Igorja Malalana. Ministrstvo za obrambo je hitro odredilo preiskavo, končno poročilo pa je bilo predstavljeno na seji KNOVS, kjer je bilo ugotovljeno, da “vojak slovenske vojske v D. Malalana ni uperil puške, ni ga legitimiral in ni mu odvzel prostosti. V skladu s pravili delovanja je izvajal nalogo.”
Vojak @Slovenskavojska v D. Malalana ni uperil puške, ni ga legitimiral in ni mu odvzel prostosti. V skladu s pravili delovanja je izvajal nalogo. Po preiskavi je čas za depolitizacijo primera v dobro Malalana in vojaka, ki je izjemno izkušen in odlikovan vojak. #resnica_zmaga
— Matej Tonin (@MatejTonin) July 15, 2020
Aleš Hojs ne krši nobenih zakonskih določil
Mediji še vedno vsakodnevno napadajo ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je odredil revizijo nekaterih že zaključenih kriminalističnih preiskav na NPU, v te namene za komentar tudi vabijo “strokovnjake”, da bi kar se da očrnili ministra, ki je reagiral povsem zakonito in legitimno. Odvetnik Radovan Cerjak je izpostavil, da 23. člen Zakona o državni upravi predpisuje, da minister daje organu v sestavi obvezna navodila za delo ter mu naloži, da v mejah svoje pristojnosti opravi določene naloge ali sprejme določene ukrepe ter mu o tem poroča. V 24. členu pa piše, da ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi. Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela organa v sestavi. Predstojnik organa v sestavi mora ministru redno in na njegovo posebno zahtevo poročati o delu organa v sestavi in o vseh pomembnejših vprašanjih s področij dela organa v sestavi.
Poleg tega tudi Zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki je lex specialis, povsem jasno določa, da “nadzor nad delom policije odredi minister”. Z nadzorom se namreč ugotavlja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev ministra. Vse to predpisuje zakon, ki pa ga osrednji mediji načrtno teptajo in raje prisegajo na medijski linč.
Luka Perš