Danska levičarska vlada uporablja strategije, s katerimi ji uspeva zreducirati število prošenj za azil za 82 odstotkov! Posledično je manj umorov, posilstev, kraj in prekupčevanja z mamili. Danska vlada je tudi ena redkih levo-liberalnih zahodnih vlad, ki se dejavno in učinkovito zoperstavlja migracijam!
Na Danskem imajo levičarsko vlado pod vodstvom premierke Mette Frederiksen, po kateri bi se lahko zgledovala tudi ideološko sorodna vlada Roberta Goloba. Danskim oblastem je namreč uspela zmanjšati število prošenj za azil za 82 odstotkov (z 14.792 na 2.716: v primeru Francije bi to pomenilo zgolj 31 tisoč prošenj za azil letno, namesto denimo 132 tisoč leta 2019), posledično pa ohranili relativno homogeno, avtohtono dansko prebivalstvo, kar je za zahodnoevropsko državo svojevrsten fenomen. Gre za unikaten primer v tem delu Evrope. Gre tako rekoč za edino zahodno levičarsko oblast, ki resno nasprotuje množičnemu priseljevanju. Skupno je priseljevanje upadlo za 28 odstotkov. Zahvala gre različnih oviram in omejitvam, ki jih postavljajo danske oblasti in zaradi katerih je Danska za migrante bistveno manj atraktivna destinacija, posledično pa prevladuje etnično avtohtono prebivalstvo, poroča Remix News.
Velika večina ima namreč danske prednike. In navkljub relativni homogenosti, je Danska znova in znova uvrščena med najsrečnejše države sveta. Prav tako se odlikuje po visokih plačah, visoki kakovosti življenja, meritvah neenakosti, stopnji korupcije, stopnji kriminala itd. Številne druge države, ki jih vodi levo-liberalni establišment, ki zagovarjajo raznolikost, bi se od Danske lahko kaj naučile. Razlogi za uspeh danskih oblasti: migranti se soočajo z omejitvami na vseh ravneh (npr. otežen dostop do državljanstva, uporaba tretje države zunaj Evrope za obdelavo vlog za vizum, omejitve pri socialnih prispevkih itd.), transparentni podatki (na Danskem za razliko od Nemčije ne prikrivajo kriminala ilegalcev, kriminalna dejanja celo delijo z ozirom na evropske in neevropske storilce – pri resnih kaznivih dejanjih neevropski migranti močno izstopajo; za neevropske migrante prve generacije, je 279 odstotkov večjo verjetnost, da bodo storili umor, 464 odstotkov večjo verjetnost, da bodo koga posilili.
220 odstotkov večjo verjetnost, da bodo izvedli napad, in 53 odstotkov večja verjetnost, da bodo trgovali z mamili. Danci pa gredo še dlje – proučujejo tudi drugo generacijo neevropskih migrantov, kar pa razkriva še bolj zaskrbljujoče statistike. Namesto boljše integracije potomcev priseljencev, se dogaja ravno nasprotno. V primeru umorov je ta skupina 850-odstotno bolj “produktivna”. Osupljive odstotke beležijo tudi napadih (443 odstotkov) in trgovina z mamili (304 odstotki). Edina kategorija, kjer je ta skupina nižja od predhodne so posilstvih (158 odstotkov). Danski podatki kažejo, da je v primeru druge generacije neevropskih priseljencev, kar 18 odstotkov več možnosti, da pristanejo na sodišču zaradi kaznivo dejanje, kot njihovi starši. Pomemben dejavnik, ki zmanjšuje stopnjo migracij je tudi iskrena retorika, zlasti politična – ko gre za področje migracij. Tako levica kot desnica o problematiki govorita odkrito, vključno s premierko, navkljub mednarodni kritiki. Še en razlog je zahtevna integracijska politika.
Ilegalcem lahko poberejo denar in nakit v zameno za procesiranje prošnje za azil in nastanitev!
Med drugim so stroge zahteve na področju znanja danščine, soglašanje z vrednotami države, poznavanje njene zgodovine itd. Pridobitev državljanstva se opira prav na te postulate. Po drugi strani pa Nemčija sprošča zahteve na področju jezikovnega znanja, kar bi utegnilo privabiti še več migrantov. Še en razlog je stroga zakonodaja, ki odvrača priseljence – vsakemu migrantu, ki je bil obsojen na zaporno kazen, tudi pogojno, ima trajno prepoved za pridobitev danskega državljanstva. Prav tako se lahko pripeti, da je ilegalcem na meji zaplenjen nakit, denar, v zameno za procesiranje njihove prošnje za azil in nastanitev. To pa odvrača mnoge ilegalce … Nasprotno pa želijo v Nemčiji milijonom ilegalcev čez noč podariti državljanstvo. Prav tako danske oblasti pojasnjujejo stroške priseljevanja z levičarskimi argumenti, na katere desnica pogosto pozablja. Danska levičarska vlada denimo opozarja na okoljske stroške nenehnega povečevanja števila prebivalstva in izjemno obremenitev za za danski sistem socialnega varstva.
Danci se zavedajo, da bi v nasprotnem primeru ilegalci porušili to, kar so skozi stoletja uspele zgraditi številne generacije njihovih prednikov. Obenem vlada odkrito zagovarja stališče, da majhen narod ni država priseljencev in si to tudi ne želi postati. Prav tako je posebej neugodno za tiste prosilce za azil, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena in iščejo socialne beneficije. Ne le, da nimajo dostopa do prejemkov, občasno so celo poslani v zapor, da bi se jih primoralo k odhodu iz države. V Nasprotju z Dansko pa Švedska državljanstvo podeljuje tudi najbolj vprašljivim prosilcem, celo notoričnim kriminalcem in osebam, ki se izjemno težko integrirajo. Švedi dovolijo ostati celo posiljevalcem otrok, tistim, ki so sodelovali v skupinskih posilstvih ali so mučili svoje noseče dekle. Švedska takšnim niti ne omejuje socialnih benificij ali dostopa do stanovanj. Ključno je tudi dansko oglaševanje v tujini: danske oblasti poudarjajo, da je priseljevanje na Danskem mnogo manj ugodno kot v drugih državah.
Danska je Sloveniji za zgled!
Obenem poudarjajo, da nova pravila za 50 odstotkov znižujejo socialne prejemke itd. Temu se pridružujejo tudi javne izjave politikov, denimo ministra za priseljevanje in integracijo Mattiasa Tesfaye-ja, ki je velikokrat dejal, da so “njegove sanje nič prosilcev za azil”. Prav tako si je Danska uspela izboriti edinstveno migracijsko politiko, ki pogosto odstopa od evropskih pogodb. To pa Dancem omogoča legalno obravnavo prosilcev za azil v skladu z njihovimi lastnimi pravili. To je privedlo do prelomnega programa – pošiljanja migrantov v afriške države, medtem ko se obravnavajo njihove prošnje za azil. Danci navkljub nasprotovanju EU takšno politiko podpirajo. “Neevropskih” rojstev v državi je zgolj enajst odstotkov, v Franciji pa okoli 35 odstotkov, v Nemčiji pa 24 odstotkov. Tudi drugod po Evropi (v Sloveniji) bi se močno zmanjšali migracijski tokovi, če bi ostale evropske države sledile danskemu zgledu.
Domen Mezeg