Glavna obravnava v zadevi Trenta se je danes nadaljevala z branjem listinskih dokazov, prihodnji teden pa naj bi bile podane zaključne besede. Obramba je sicer predlagala še zaslišanje sedanjega lastnika posestva v Trenti Roka Rotovnika, ki je leta 2018 kupil zemljišče od podjetja Nepremičnine, ta pa ga je kupila v stečajnem postopku Imosa.
Vendar pa z zaslišanjem sedanjega lastnika, ki je za posestvo odštel 140 tisoč evrov, očitno ne bo nič, saj je senat pod vodstvom sodnice Cvetke Posilovič zahtevo zavrnil, češ da že sama pogodba o nakupu kaže pripravljenost na ceno, ki jo je plačal Rotovnik za zemljišče v Trenti, kjer se nahaja Tonderjeva domačija. Spomnimo: v stečajnem postopku je bilo leta 2016 posestvo prodano za približno 127 tisoč evrov, družba Nepremičnine pa je kasneje s prodajo nepremičnine torej pridobila dodatnih 13 tisoč evrov. Kar po svoje dokazuje, da se o ceni, kot so jo predlagali cenilci iz Sicgrasa ter še nekateri drugi cenilci, ki so zemljišče ocenili na manj kot dvajset tisoč evrov, nikoli ni nihče pogovarjal, saj je nerealna v primerjavi s tržno vrednostjo.
Medklic: o tem, kdo je sedaj lastnik Tonderjevega posestva v Trenti, je javnost tako izvedela prvič. Že pred nekaj meseci je avtor teh vrstic poslal novinarsko vprašanje o tem na podjetje Nepremičnine. Odgovora ni dobil.
Dvojna merila tožilstva v zadevah Trenta in Litijska
Že v začetku današnje obravnave se je najprej oglasil prvoobtoženi Branko Kastelic zaradi dejstva, da je bila obtožnica spremenjena. Prvotno je trdila, da je prav on dal ukaz za sporni avans, ki naj bi bremenil obtožene, nato pa sta specializirana tožilca Luka Moljk in Boštjan Valenčič trditev umaknila, pravzaprav ublažila. Vseeno pa vztrajata, da je bil Kastelic kot podpisnik pogodb odgovoren za posel. Toda v primeru Litijska, kjer preiskavo prav tako vodi Specializirano državno tožilstvo, je bila podpisnica pogodb sedaj že nekdanja ministrica Dominika Švarc Pipan, ki pa se ni znašla niti med osumljenci. Kot smo nedavno poročali, je policijsko-tožilska preiskava zajela samo nekaj uradnikov z ministrstva za pravosodje, to pa je tudi vse.
Ko sodnica naglas bere obtožnico
V nadaljevanju je sledilo pravzaprav branje obtožnice, kar pa je brala sodnica in ne navzoča tožilca. Odvetnik Gorazd Fišer, ki zastopa Kastelica, je spomnil tudi na dejstvo, da so v obtožnici uporabili predpise, ki so veljali precej let kasneje, in ne ob prodaji zemljišča leta 2005. Na napačno uporabo predpisov v oceni Sicgrasa je opozorila že urbanistka Lidija Dragišić, ki je bila zaslišana pred nekaj meseci. Je pa Fišer tudi spomnil, da od tožilstva ni dobil celotnega gradiva, s katerim bi morala obramba razpolagati.
Na Matozov predlog glede zaslišanja Rotovnika se je odzval tožilec Valenčič, češ da bi to pomenilo širjenje preiskave tudi na obdobje stečaja Imosa, ko se je posestvo v Trenti prodalo naprej, saj bi morali verjetno zaslišati vsaj tri ljudi (Matoz je to kasneje zanikal). Ob tem je dejal, da fizične osebe ob nakupu nepremičnin nimajo takšnih zakonskih omejitev kot gospodarske družbe. Namignil pa je tudi na to, da je bila družba Nepremičnine v predkazenskem postopku zaradi suma, da se je v zvezi z dražbo nezakonito dogovarjala za ceno posestva v Trenti.
Na to so se odzvali vsi trije odvetniki. Najprej je protestirala odvetnica obtoženega Klemena Gantarja, Martina Žaucer Hrovatin, češ da gre za kriminaliziranje dražbe. Fišer je spomnil, da je šlo v tem primeru samo za predkazenski postopek, ki pa se nato ni nadaljeval s sklepom preiskave. Kazensko preiskavo je zavrnilo tudi Višje sodišče v Ljubljani. Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše, pa je poudaril, da je navajanje tržne cene omenjenega posestva od leta 1992 do 2018 relevanten dokaz, kar bi moralo sodišče upoštevati.
Obravnava se bo nadaljevala čez en teden, torej 15. aprila, v vélikem tednu torej. Zelo simbolno. Čeprav sodba verjetno še ne bo znana.
G. B.