Po stečaju letalskega prevoznika Adrie Airways ne bo hude panike. Fraport namreč že išče prevoznike za izgubljene linije, v letu in pol pa bo nadomestil večino letov Adrie s komercialnimi leti drugih družb – brez vmešavanja države in s pozitivnim neto učinkom na slovenskega davkoplačevalca. Znova se je izkazalo, da država ne zmore sprejemati učinkovitih odločitev po hitrih postopkih, kot je to sposoben trg.
Kot je na današnji novinarski konferenci na Brniku povedal vodja letaliških storitev v Fraportu Slovenija Janez Krašnja, so že pred časom intenzivirali stike s prevozniki, ki so najverjetnejši kandidati za to, da zapolnijo vrzel po ukinitvi Adrijinih letov. Gre tako za članice združenja Star Alliance, ki se zaradi Adrijinega članstva doslej niso odločale za intenzivnejši vstop na ljubljansko letališče, kot za druge, tudi nizkocenovne letalske prevoznike.
Krašnja je izpostavil, da Slovenija nikakor ni izgubila povezave s svetom. Od 29 rednih povezav jih je s prenehanjem letenja Adrie izgubljenih 11, od tega jih je za povezljivost Slovenije res pomembnih pet, je pojasnil in dodal, da je mogoče pričakovati, da bodo linije do pomembnih letališč nadomeščene že kmalu.
Povezava z Brusljem že zagotovljena
Poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir je dejal, da so optimistični in da se aktivno pogovarjajo ter dogovarjajo s prevozniki. Ne morejo pa napovedati časovnice, saj je največja težava v tem, da poletna sezona še ni zaključena in imajo prevozniki trenutno zmogljivosti že razporejene. “Zato za nas ni največja neznanka, ali bodo prišli, temveč kdaj bodo prišli in našli razpoložljiva letala ter posadke,” je pojasnil Skobir, ki meni, da bodo do novega leta že dobili vseh pet ključnih izgubljenih povezav. To so povezave do Bruslja, Frankfurta, Dunaja, Münchna in Züricha.
Prva izmed povezav je že zagotovljena, in sicer bo Brussels Airlines od 4. novembra dalje šestkrat tedensko povezoval Ljubljano z Brusljem. Interes za prevzem letov so izkazali tudi drugi prevozniki. Tako za večino preostalih povezav na letališču računajo, da bodo nadomeščene že v poletnem voznem redu leta 2020. “V letu in pol pa računamo, da bo mreža letov primerljiva s tisto, ki smo jo imeli do včeraj,” je poudaril Krašnja.
Intervencija države ni potrebna
Na vprašanje, ali je v luči tega, da naj bi povezave v kratkem prevzeli drugi letalski prevozniki, vseeno smiselna morebitna ustanovitev nove letalske družbe, ki bi nastala na pogorišču Adrie, je Skobir odgovoril, da tega, kar pripravlja država, ne more komentirati. “Lahko komentiram samo to, da je povpraševanje po destinacijah, ki so bile ukinjene, in da imamo prve signale, da bodo nadomeščene,” je izpostavil.
Že ob težavah Adrie so konkurenčni letalski prevozniki začeli krepiti svoje povezave, saj se je ob odpovedih in zamudah Adrijinih letov povečalo povpraševanje po storitvah drugih prevoznikov. Tako se krepijo povezave s Parizom, Varšavo, Beogradom in Podgorico. Vprašanje pa je, kaj bo z drugimi linijami proti Balkanu. Predvsem se bodo na letališču trudili za ponovno vzpostavitev povezave do Skopja, ki je zanimiva tudi s strani slovenskega gospodarstva, medtem ko sta bili povezavi iz Tirane in Prištine predvsem namenjeni transfernim potnikom na poti proti zahodu. V Fraportu kljub propadu Adrie trdno verjamejo v rast prometa, zato nadaljujejo z vlaganji v infrastrukturo, kot je bilo začrtano. Se bo pa izpad Adrie pri letošnjem poslovanju Fraporta Slovenija vsekakor poznal. Adria je bila namreč največji partner letališča in je, kljub temu da je delež njenih potnikov v zadnjem času upadal, še vedno prepeljala več kot polovico potnikov letališča, poroča STA.
Peter Truden