Novembra bodo v ZDA volili predsednika in trenutno vse kaže na revanšo spopada iz leta 2020 med Joejem Bidenom in Donaldom Trumpom. Po zadnjih anketah je v prednosti Trump.
Kot je običajno, veliki mediji, globoka država in večina nevladnih organizacij premočno podpira demokratskega kandidata, v tem primeru Bidna. Novost v letošnji politični kampanji pa je, da je globoka država proti Trumpu sprožila celo vrsto sodnih procesov pod različnimi pretvezami – obtožujejo ga tako »nespoštovanja izidov iz leta 2020« kot »nepoštenih poslovnih praks«.
A zdi se, da se je globoka država uštela, namesto da bi se volivci odvrnili do Trumpa, mu podpora raste. Republikanska stranka je tako rekoč enodušno zbita za njim, raste pa mu tudi podpora med neopredeljeni volivci, ki jih seveda mora pridobiti, če želi postati predsednik. ZDA so politično namreč na grobo razdeljene na tretjine – ena tretjina je registriranih demokratov, druga republikancev, tretjo pa sestavljajo neodvisni volivci, ki so tako jeziček na tehtnici.
Pri volitvah za predsednika ZDA je najpomembneje, v koliko zveznih državah zmaga kandidat. ZDA imajo namreč elektorski sistem, po katerem ima vsaka država določeno število elektorjev, kar je skupni seštevek njenih zveznih senatorjev in poslancev. Vsaka država ima ne glede na velikost ali število prebivalstva dva senatorja, število poslancev pa je odvisno od števila njenih prebivalcev. Kandidat, ki zmaga v posamezni zvezni državi, dobi vse elektorske glasove tiste države z izjemo Nebraske in Maina, kjer se »poslanski elektorji« razdelijo glede na kandidatov uspeh v zveznih volilnih okrožjih.
Zvezni kongres ima 100 senatorjev in 435 poslancev, skupaj 535 elektorjev, torej jih mora kandidat osvojiti 270, da postane novi predsednik ZDA.
Za zmago je torej treba zmagati v zadostnem številu zveznih držav. Države ob pacifiški obali in na severovzhodu ZDA so tradicionalno demokratske, države na jugu in notranjosti ZDA pa republikanske. Ključ do zmage je zmaga v ducatu tako imenovanih bojiščnih držav, kjer podpora eni ali drugi stranki niha zdaj sem zdaj tja.
Po zadnjih anketah je Trump prevzel vodstvo v sedmih izmed ključnih bojiščnih držav – Georgiji, Severni Karolina, Michiganu, Nevadi, Pensilvaniji, Arizoni in Wisconsinu. V vseh teh je na prejšnjih volitvah zmagal Biden.
Drži, razlike niso visoke, od dve do šest odstotnih točk in precej anketiranih, od 10 do 15 odstotkov, je še neopredeljenih. A številke so za Trumpa spodbudne, sploh če pomislimo, da v Nevadi že od leta 2004 ni zmagal republikanski kandidat. Poleg tega se Bidnova prednost topi tudi v Virginiji in celo Minnesoti, v obeh je Bidnova prednost s skoraj desetih odstotnih točk v lanski jeseni padla na vsega tri točke.
Bogdan Sajovic