Mirovni načrt za Gazo, ki ga je v ponedeljek predstavil ameriški predsednik Donald Trump, je po svetu vzbudil burno razpravo. Izrael ga je že sprejel, teroristi iz Hamasa ga še preučujejo, njihovi tovariši iz Islamskega džihada so ga takoj zavrnili. Arabske države in EU so načrt podprle in Hamas pozivajo, da ga sprejme.
Trumpov mirovni načrt bo dodobra preizkusil Hamasovo zavezanost k miru, saj je do zdaj bilo videti, kot da se bodo borili skriti za civilisti do zadnjega Palestinca. Analitiki pravijo, da bo Trumpov mirovni načrt (spisali so ga najbrž strokovnjaki za Bližnji vzhod v State Departmentu) deligitimizral Hamas v primeru, da premirja ne sprejme, saj boljše ponudbe stran, ki je bila v vojni poražena, nikoli več ne bo dobila, spet drugi predlog vidijo kot tiho menico za Izrael, da dokončno uniči zadnje radikalne islamiste, ki se še skrivajo v Gazi.
Kaj predvideva Trumpov načrt?
Načrt posega v samo jedro legitimnosti Hamasa in ga ločuje od palestinske nacionalne identitete, ki si jo Hamas lasti. Hkrati zavrača vse kritike, ki pravijo, da si želi Izrael Gazo podrediti in jo inkorporirati v izraelsko ozemlje, še prej pa izvršiti t. i. “genocid” nad arabskim prebivalstvom.
Točke načrta naj bi bile takšne:
Vse strani v konfliktu morajo prenehati z vojaškimi operacijami. Cilj je umiritev razmer in začetek procesa politične rešitve.
Izpustitev vseh talcev v 72 urah
Vsi talci, ki jih ima Hamas, tako živi kot posmrtni ostanki, morajo biti izpuščeni v treh dneh po potrditvi dogovora.
Izpustitev palestinskih zapornikov
Izrael mora izpustiti 250 zapornikov, ki služijo dosmrtne kazni, in še 1.700 drugih Palestincev, med katerimi so tudi ženske in mladoletniki, prijeti po 7. oktobru 2023.
Amnestija za člane Hamasa, ki se razorožijo
Hamasovi člani, ki se odpovejo nasilju in oddajo orožje, bodo deležni oprostitve. Tisti, ki želijo zapustiti Gazo, bodo lahko odšli v tretje države.
Humanitarna pomoč
Takoj po začetku premirja se mora v Gazo dostaviti obsežna humanitarna pomoč: hrana, voda, medicinska oprema, gorivo in materiali za obnovo.
Distribucija pomoči prek nevtralnih organizacij
Pomoč se ne bo razdeljevala prek vpletenih strani, temveč izključno preko nevtralnih mednarodnih institucij, kot so Združeni narodi in Rdeči polmesec.
Začasna tehnična uprava v Gazi
Gaza bo upravljana prek začasne komisije, ki jo sestavljajo palestinski tehnokrati in mednarodni strokovnjaki, brez neposrednega vpliva Hamasa.
Nadzorni organ “Board of Peace”
Poseben mednarodni organ bo nadzoroval obnovo, financiranje in delovanje začasne uprave. Predsedoval bi mu sam Donald Trump.
Ostajanje prebivalstva v Gazi
Noben prebivalec ne bo prisiljen zapustiti Gaze. Kdor jo želi zapustiti, bo imel možnost, da se kasneje vrne.
Demilitarizacija Gaze
Gaza se mora spremeniti v območje brez oboroženih frakcij. Vse težko orožje, rakete in tuneli bodo odstranjeni ali uničeni.
Vzpostavitev mednarodne stabilizacijske sile
Za varnost bo odgovorna posebna mednarodna enota, sestavljena iz ZDA, arabskih držav in evropskih partnerjev, ki bo pomagala tudi pri oblikovanju nove palestinske policije.
Obnova infrastrukture
Obnoviti se morajo domovi, šole, bolnišnice, ceste, električna omrežja in vodovod. Cilj je hitro izboljšati življenjske razmere prebivalcev.
Finančna podpora arabskih in muslimanskih držav
Države regije bodo sodelovale pri financiranju obnove in stabilizacije Gaze, tako da strošek ne bo padel le na ZDA in Evropo.
Vloga Palestinske oblasti (PA)
Palestinska oblast bo lahko postopoma prevzela nadzor v Gazi, in sicer pod pogojem, da izvede notranje reforme in zagotovi učinkovito upravo.
Vzpostavitev političnega okvira za sobivanje
Predvidena je ustanovitev politične poti, ki naj vodi k trajnemu sobivanju Izraela in Palestine, vključno z možnostjo bodoče palestinske državnosti.
Prepoved izraelskih napadov na Katar
Izrael se mora zavezati, da ne bo izvajal vojaških napadov na Katar, ki ima vlogo posrednika in gostitelja pogovorov.
Zavrnitev priključitve Zahodnega brega
V okviru načrta Izrael ne sme enostransko priključiti Zahodnega brega. To ozemlje ostaja del pogajanj.
Zavrnitev prisilne izselitve Palestincev
Načrt jasno določa, da prebivalcev Gaze ne bo mogoče prisilno izseliti. Tisti, ki so se že izselili, imajo pravico do vrnitve.
Začetni proračun za delovanje uprave
Predviden je začetni proračun, ocenjen na približno 90 milijonov dolarjev v prvem letu, namenjen obnovi, pomoči in delovanju nove uprave.
Pravica do vrnitve beguncev
Palestinci, ki so morali zapustiti Gazo zaradi konflikta, bodo imeli možnost vrniti se po stabilizaciji razmer.
Medverski dialog in preprečevanje radikalizacije
Poseben poudarek je na spodbujanju dialoga med muslimani, Judi in kristjani ter na programih, ki naj dolgoročno zmanjšajo radikalizacijo in spodbujajo mirno sobivanje.
Konec za Hamas, pomembni kompromisi za Izrael
Mirovni načrt bi pomenil defacto konec za Hamasovo oboroženo krilo v Palestini in postopni prevzem oblasti s strani mednarodnih sil (kasneje mogoče tudi Palestinske oblasti), hkrati pa viri trdijo, da tudi izraelski strani vsi deli načrta niso po godu.
Al Jazeera poudarja, da kljub izjavama podpore, Netanjahu v stilu delnih izjav nakazuje, da ima drugačne predstave o varnosti in dolgoročnem upravljanju Gaze, kot so zapisane v Trumpovem načrtu. V Trumpovem načrtu je navedeno, da bo Izrael obdržal določeno vlogo v varnosti, a Netanjahu je v svoji izjavi dejal: “Izrael bo ohranil varnostno odgovornost, vključno z varnostnim obročem, za predvidljivo prihodnost,” čeprav načrt ne predvideva vloge Izraela, kar se tiče odgovornosti za varnost v Gazi.
Prav tako je Netanjahu opozoril, da Gaza ne bo upravljana ne s Hamasom ne s Palestinsko upravo (PA), ampak prek “mirovne civilne uprave” – kar se nekoliko razlikuje od Trumpove perspektive, ki dopušča, da PA kasneje prevzame nadzor, če izvede reforme. Viri namreč trdijo, da Netanjahu za zaprtimi vrati zavrača participacijo Palestiskih oblasti ali prevzem suverene vloge nad Gazo s strani tranzicijskih institucij.
Tudi Reuters ob dogovoru Trump–Netanjahu omenja, da so v izraelskih in diplomatskih krogih izrazili dvome glede nekaterih delov načrta, predvsem glede vloge Izraela, nadzora nad mejnimi pasovi in statusa tranzicijskih institucij. V članku je zapisano, da je Netanjahu, ki je stal ob Trumpu, “nakazal, da ima Izrael drugačne ideje” glede dolgoročnega upravljanja Gaze, kar pomeni, da ni pripravljen v celoti sprejeti načrta brez lastnih pogojev.
V skupnem nastopu pred novinarji sta bila Trump in Netanjahu kljub temu enotna in skupaj opozorila Hamas, naj sprejme predlog, sicer bo Izrael “dokončal nalogo” in islamiste premagal na bojišču. Hamas se za zdaj glede mirovne ponudbe ni opredeli.
Arabske in evropske države mirovni načrt pozdravile
Trumpova pobuda je sicer sprožila val pozitivnih odzivov tako v Evropi kot v arabskem in muslimanskem svetu, kjer voditelji pozivajo k hitri uresničitvi predlaganih rešitev.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v odzivu na družbenem omrežju X zapisal, da je treba trenutek izkoristiti za resnično priložnost miru: “Pozdravljam načrt predsednika Trumpa za konec vojne v Gazi, pozitivni odziv predsednika vlade Netanjahuja me spodbuja.”
Podobno je ameriško pobudo podprl tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je Hamas pozval k takojšnji izpustitvi vseh talcev in Izrael k odločnemu sprejetju dogovora. Franciji se je pridružila tudi Španija, kjer je premier Pedro Sanchez poudaril, da je “čas, da se nasilje konča, da se talci nemudoma osvobodijo in da se civilistom zagotovi humanitarna pomoč”.
Iz Rima je prišla izjava vlade premierke Giorgie Meloni, ki je načrt označila za možno prelomnico, nemški zunanji minister Johann Wadephul pa ga je opisal kot edinstveno priložnost, ki končno prinaša upanje tako Izraelcem kot Palestincem.
Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da Združeno kraljestvo odločno podpira prizadevanja za ustavitev spopadov, izpustitev talcev in dostavo pomoči prebivalcem Gaze. Njegov predhodnik Tony Blair, ki ga Trump vidi v eni od vodilnih vlog mednarodnega odbora za upravljanje Gaze v prehodnem obdobju, pa je dejal, da je načrt “drzen in pameten, najboljša priložnost za mir in varnost tako za prebivalce Gaze kot za Izrael”.
Podporo načrtu so izrazile tudi številne države arabskega in muslimanskega sveta. V skupni izjavi so Katar, Egipt, Združeni arabski emirati, Turčija, Savdska Arabija, Indonezija in Pakistan zapisali: “Pozdravljamo vlogo ameriškega predsednika in njegova iskrena prizadevanja za končanje vojne v Gazi. Potrjujemo pripravljenost za pozitivno in konstruktivno sodelovanje z ZDA ter obema stranema, da se doseže dokončen sporazum in zagotovi njegovo izvajanje.”
Videti je, da si je Trump podporo arabskih držav že prej zagovoril.
Na drugi strani palestinska militantna skupina Islamski džihad, ki se v Gazi bori skupaj s Hamasom, mirovni načrt označuje za farso, ki ne bo končala vojne in agresije nad Palestinci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
I. K.