ZDA uvajajo nove, 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA. Za številne države bodo te še veliko višje. Uvoz izdelkov iz Evropske unije bo obdavčen po 20-odstotni tarifi. 10-odstotne carine bodo začele veljati 5. aprila, višje carine za posamezne države pa 9. aprila. Od šeste ure zjutraj velja še dodaten davek na uvoz vseh tujih avtomobilov v ZDA, v višini 25-odstotkov. Kritiki opozarjajo na zgrešeno metodologijo izračuna carin in na hude negativne učinke ukrepa.
“Podpisal bom zgodovinski izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin za države po vsem svetu. To pomeni, da kar one počnejo nam, bomo mi storili njim,” je dejal Donald Trump pred mediji. Ob uvedbi novih carin je naznanil: “To je naša deklaracija neodvisnosti!”
Trump je prepričan, da je bil včeraj eden najpomembnejših dni v ameriški zgodovini. Dan naj bi si zapomnili po vnovičnem rojstvu ameriške industrije in kot dan, ko so ZDA ponovno postale bogate, poroča STA. Trump je nato v svojem značilnem slogu izjavil, da so “plenili, posiljevali in ropali bližnji in daljni narodi, tako prijatelji kot sovražniki”.
Ob uvedbi carin je predstavil tudi posebno tabelo, na kateri je bil seznam držav, ob teh pa serija odstotnih vrednosti, ki domnevno predstavljajo carine, ki jih države zaračunavajo ZDA, in carine, ki jih bodo odslej ZDA zaračunavale drugim državam.
Zgrešena pot do novih carinskih stopenj?
Trump je nove carinske stopnje predstavil kot recipročni ukrep: “Zaračunali jim bomo približno polovico tega, kar zaračunavajo in so zaračunavali nam. Carine torej ne bodo popolnoma vzajemne.” Nato je pojasnil tudi metodologijo, s katero so prišli do zgornjih vrednosti. Kot pravi, gre za prepolovljene vrednosti, ki pa vključujejo tudi skupno stopnjo vseh njihovih carin, nedenarnih tržnih ovir in drugih oblik “goljufanja”.
Tako odgovarja Evropska komisija: “Strukture carin se med gospodarstvi razlikujejo, pri čemer so nekatere carine v EU višje od tistih v ZDA, mnoge druge pa so nižje.” In še: “Medtem ko EU na avtomobile uporablja carino v višini 10 % po načelu največjih ugodnosti (MFN), je pomembno omeniti, da ZDA na “pick-up” vozila (kar je največji segment ameriškega avtomobilskega trga, ki predstavlja približno tretjino vseh prodanih vozil) nalagajo carino v višini 25 % odstotkov. Dejstvo je, da je najbolj prodajano vozilo v ZDA prav pick-up, Ford F-150.”
A kritiki opozarjajo: Trumpova administracija se naj ne bi do novih carinskih stopenj dokopala na podlagi recipročne prepolovitve tarif, temveč na podlagi ameriškega primanjkljaja v blagovni menjavi. “Pravkar sem ugotovil, od kod izvirajo ti lažni tarifni podatki. Dejanske tarifne stopnje in netarifne ovire niso izračunali, kot trdijo. Namesto tega so pri vsaki državi preprosto vzeli naš trgovinski primanjkljaj s to državo in ga delili z njenim izvozom v ZDA. Tako imamo z Indonezijo trgovinski primanjkljaj v višini 17,9 milijarde dolarjev. Njen izvoz v ZDA znaša 28 milijard dolarjev. 17,9/28 = 64 %, kar Trump trdi, da je tarifna stopnja, ki nam jo zaračunava Indonezija. Kakšna izjemna neumnost!” je zapisal James Surowiecki.
Udarec za ameriške potrošnike in evropske proizvajalce
Namen tarif naj bi bil zaščititi ameriške delavce in ponovno obuditi ameriško industrijo. Nekateri opozarjajo tudi na nepoštene tržne prakse nekaterih držav, ki subvencionirajo specifične panoge, ki lahko nato ponujajo svoje izdelke po dumpinških cenah. Po takšnih praksah je znana Kitajska pa tudi, denimo, Bangladeš.
A z uvedbo novih davkov oz. carin bodo po drugi strani trpeli ameriški potrošniki, ki bodo morali plačati več, v kolikor bodo hoteli kupiti izdelke iz tujine. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da bi lahko zadnja Trumpova poteza pospešila inflacijo in morda že letos povzročila recesijo. Pričakovati je tudi negativen odziv na borznih trgih, poroča STA.
Ukrep je naletel na oster odziv v EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ZDA pozvala k pogajanjem, v kolikor pa ta ne bodo uspešna, je napovedala povračilne ukrepe. “Napoved predsednika Trumpa o uvedbi univerzalnih carin za ves svet, vključno z Evropsko unijo, predstavlja velik udarec za svetovno gospodarstvo. Globoko obžalujem to odločitev,” je izjavila.
OZS: Lahko bi prišlo tudi do odpuščanja
Na napovedane tarife se je odvzala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, kjer so zapisali, da uvedba novih carin pomeni dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, ki so podizvajalci večjih podjetij in so na ameriški trg vezane posredno.
“Posledice so lahko tudi odpuščanja ali pa bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo,” pišejo v OZS.
Na sprejete ukrepe se bodo podjetja skušala prilagoditi s selitvijo proizvodnje v ZDA, ali pa bodo poiskale alternativne poslovne partnerje in trge. “Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno,” so zaključili.
Verjetna kršitev pravil WTO
Selektivna uvedba carin predstavlja kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Članice WTO so se namreč zavezale pravilu MFN (“most favored nation” oz. načelo največje ugodnosti), ki določa, da države ne smejo zaračunavati drugim državam različnih carinskih stopenj za enake izdelke. To preprečuje diskriminacijo med državami. WTO je že med prvo Trumpovo administracijo razsodil, da je uvedba nekaterih carin kršila načelo MFN.
Trumpova administracija pojasnjuje, da so ravno ta pravila vodila do tega, da ZDA vodijo primanjkljaj v blagovni izmenjavi. V preteklem obdobju je večkrat izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da Evropejci niso naklonjeni ameriškim avtomobilom znamke Ford. Strokovnjaki so ob tem opozorili, da Evropejci kupujejo manj avtomobilov te znamke, ker večji del nabora njihovih vozil ne ustreza evropskim razmeram. Evropejci preprosto preferirajo manjše, cenovno ugodnejše avtomobile z nižjo potrošnjo goriva.
Žiga Korsika