Slovenski, sploh ljubljanski taksisti tvorijo neverjetno močan ceh z močnim zaledjem v levi – še posebej v skrajno levi politiki. Spomnimo, da je Dejan Jefim iz samooklicanega sindikata taksistov organiziral (v navezi s skrajno levimi NVO-ji) prevoze starejših občanov na volitve leta 2022, da bodo lahko lažje volili leve stranke. Nova vlada, ki je vzklila na valu kovidiotizma, se jim je oddolžila in ukinila zakon, ki bi omogočil sodobne mobilne prevozne platforme, kot je na primer Uber. Taksi fevd je bil rešen. Posledice pa trpimo še danes.
Vsake toliko na socialnih omrežjih preberemo kakšno anekdoto o tem, kako slovenski (pretežno ljubljanski) taksisti ogoljufajo tuje potnike in jim za relativno kratke relacije zaračunajo veliko denarja. Tokrat poročamo o še enem takšnem pripetljaju, ki je zaokrožil po socialnih omrežjih.
Tujec je namreč razlagal, da je na ljubljanski avtobusni postaji vzel taksi. Števec se je najprej začel pri 1,50 evra, potem pa je taksist nekaj pritisnil in začetna vsota se je kar naenkrat spremenila v 5 evrov.
Tujec je prepričan, da so ga ogoljufali. Slikal je registrsko tablico taksista in se sprašuje, če kdo pozna kakšno rešitev. Očitno ne razume, da je v državi, ki je po pravni varnosti tam nekje pri “bratskih” državah vzhodnega bloka, kot sta Ruska federacija in Belorusija. Nihče mu ne bo pomagal. Trenutna oblast je na strani taksističnega fevda, saj jo je ta pomagal izvoliti.
Tujcu so domačinu razložili principe domače mafijske države
Da je to res, potrjujejo tudi odgovori izkušenih uporabnikov ljubljanskih taksijev pod njegovim zapisom.
“To ni turistična zadeva, vsi bi te radi ogoljufali, j*beni komarji. Vedno zahtevajte račun.”
“Nikoli ne uprabljajte taksijev, ki čakajo na glavni avtobusni postaji. Vedno goljufajo! Uporabite Cammeo ali kaj podobnega,” mu je svetoval drugi.
Tretji mu je razložil, da je to v Sloveniji pač modus operandi: “Gre za legaliziran zločin. Imajo več tarif. Ena od teh je približno 20 eur za 1 km. Lahko vam izda račun, vse je zakonito, plačati boste morali, tudi če pride policija. Če pokličete Metro, Laguno, Cammeo, vedno dobite poceni na taksimetru, vendar morate poklicati ali inštalirati aplikacijo. Če vstopite na ulico brez klica, se vedno pogajajte za ceno. Če se ne boste, potem vam zaračunajo visoko tarifo.”
Boj proti Uberju
Spomnimo. Pred dvema letoma, v času Janševe vlade, ko je v zraku visel zakon, ki bi tujim spletnim platformam, kot je Uber, dovolil poslovanje v Sloveniji, je medijski in politični konglomerat prihod tuje konkurence demoniziral kot kapitalistični poskus uničevanja delavskih pravic.
Sindikalist taksistov Dejan Jefim se je v Sloveniji s pomočjo režimskih medijev uspel profilirati kot robinhoodovski borec za pravice navadnih delavcev – predvsem taksistov, ki jih želijo tuje multikorporacije grdo izkoristiti. Zato je vse svoje delovanje usmeril v to, da jim prepreči nastop na slovenskih tleh.
Takšna je bila takrat medijsko predstavljena zgodba, ko nas je ministrstvo za infrastrukturo končno želelo približati jedrni Evropi in zakonsko dovoliti tujim družbam, ki ponujajo taksi prevoze prek velikih platform, da delujejo tudi v Sloveniji. Ni šlo le za to, da bi privabili Uber, čeprav se je v zakonu poljudnoznanstveno govorilo kot o Uber zakonu.
Boj za ohranitev kartelov
Šlo je za splošno digitalizacijo in modernizacijo ponujanja taksi storitev v državi, ljubljanski, pretežno srbsko govoreči lobiji, pa so se silno uprli prihodu tujih kapitalistov. Na noben način niso želeli izgubiti svojih v tranziciji težko priborjenih kartelnih pozicij, ki so jim omogočale, da so nič hudega slutečim obiskovalcem naše države računali tudi po 100 evrov za kratko pot med letališčem Jožeta Pučnika in centrom Ljubljane. Pred sprejemom novega zakona je bila Slovenija eden redkih osamelcev znotraj EU, ki ni dopuščala prihoda Uberja, Bolta in drugih digitalnih ponudnikov. Takšna ostaja tudi danes.
Kot rečeno, se je nato ceh taksistov kot politični agitator aktivno vključil v politično kampanjo. Najglasnejši je Dejan Jefim, ki so ga le nekaj dni pred tem imenovali za predsednika sindikata taksistov. “Naš protest je tudi protest proti Uberju, ki bo uničil slovenski taksi,” je takrat dejal Jefim.
Nespremenjeni pogoji za delavce
Skrb, da bo pri nas zaradi digitalizacije opravljanja taksi službe prišlo do škodljivih posledic za delavce, kot se je pokazalo ponekod v tujini, je bila v Sloveniji odveč – saj bi nova zakonodaja uvedla enake pogoje za vse ponudnike, ob tem pa bi morali tako obstoječi kot morebitni novi ponudniki spoštovati vse zakonsko določene pogoje – nobenih posegov v delovnopravno razmerje ne bi bilo, saj bo moral vsak potencialni tuji ponudnik taksi prevozov v celoti spoštovati predpise s področja delovnih razmerij in zaščite delavcev, z delavcem pa bo moralo skleniti eno od pravno dopustnih pogodb za njegovo zaposlitev. V resnici se pogoji za delavce sploh ne bi spremenili. Za kaj je torej takrat šlo?
Boj proti prostemu trgu
Preprosto – šlo je za boj proti prostemu trgu in tuji konkurenci. Proti čemu se je torej s podporo Pop TV in RTV Slovenija boril Dejan Jefim? Proti prostemu trgu v bran svojemu fevdu. Predsednik sindikata taksistov je namreč hkrati tudi direktor podjetja Net informatika. To pa se ukvarja prav s prodajo digitalnih produktov slovenskim taksistom.
Prihod multinacionalke bi močno načel njegove prihodke. Prav v času, ko je nastajal novi zakon, je podjetje Net informatika sicer izdalo aplikacijo Platforma, ki omogoča digitalno naročanje taksi prevozov, naj bi omogočila tudi kartično plačevanje računov.
Težava torej ni digitalizacija niti prekarno izkoriščanje delavcev, saj trenutne taksi službe zaposlujejo delavce po istem ključu, kot bi jih lahko Uber – težava je izključno prosti trg in dejstvo, da tuji ponudniki s svojimi milijarde evrov vrednimi digitalnimi storitvami ne bi rabili Jefimove – smešno nekompetentne in nedodelane – platforme. Ne gre prezreti niti dejstva, da je Jefim s svojimi izdelki v preteklosti sodeloval z zloglasnim Yandexom, ki velja za rusko kremeljsko nadzorovano različico Googla, ki je prav tako razvijala svojo programsko opremo za taksi prevoze, ki je v civiliziranem delu sveta propadla.
V resnici je šlo torej za napad na prosti trg in ohranjanje fevdov. Kolateralna škoda tega pa so stranke, ki upravljajo taksi prevoze. Kot vidimo, takšni cehi uničujejo tudi ugled Slovenije v svetu.
I. K.