V zvoniku katedrale Notre Dame v francoskem mestu Rouen se je razplamtel požar, ki se še naprej širi. Skoraj 1000 let stara gotska katedrala in ena najbolj priljubljenih znamenitosti francoske kulturne dediščine je zdaj v nevarnosti. Trenutno še ni znano, ali je šlo za podtaknjen požar – v zadnjih letih je prišlo v Franciji že do več namernih požigov cerkva.
Izvor požara je zaenkrat še skrivnost, medtem ko so obiskovalcem naročili, naj evakuirajo starodavno bogoslužje. Cerkev je bila sicer sredi obnove in je med drugo svetovno vojno že preživela bombardiranje. Je pa v istem kraju pred mesecem dni prišlo do poskusa požiga sinagoge.
Črn dim se je vil iz zvonika
Posneli so gost črn dim, ki se je pozno zjutraj valil iz njegovega glavnega zvonika na območju, kjer so potekala obnovitvena dela.
“Gasilska vozila so na kraju dogodka, katedrala pa je bila evakuirana,” je dejal tiskovni predstavnik nujnih služb.
Mestni župan, Nicolas Mayer-Rossignol, je na X zapisal: “Požar se je začel na zvoniku katedrale v Rouenu. Izvor je na tej stopnji neznan. Mobilizirana so vsa javna sredstva.”
Stéphane Gouezec iz gasilske uprave Seine-Maritime je dejal, da je bil vir požara lociran in da si ekipe prizadevajo zagotoviti, da ni preostalih “žarišč”. Novinarjem je povedal, da je tveganje za širjenje ognja majhno, saj je požar na območju, kjer je večina konstrukcij kovinskih.
Dejal je, da so gradbeni delavci prvi opazili požar in obvestili oblasti.
BREAKING:
The fire in the spire of the Notre Dame Cathedral in the French city of Rouen continues to spread.
The nearly 1000 year old Gothic cathedral and one of France’s most beloved cultural heritage sites is in danger
— Visegrád 24 (@visegrad24) July 11, 2024
Lokalni mediji so poročali, da je na kraju dogodka 33 gasilskih vozil in 63 gasilcev. Javni promet v mestu z okoli 110.000 prebivalci je bil močno moten.
Srednji stolp je bil več tednov pokrit z zaščitno ponjavo, so poročali lokalni mediji in dodali, da se zdi, da je požar izbruhnil z delovne ploščadi. Po lokalnih virih zvonik “ni narejen iz lesa, ampak iz kovine”.
Tisoč let stara katedrala je bila najljubša cerkev priznanega impresionista Clauda Moneta, ki jo je v 19. stoletju večkrat poslikal. Po podatkih francoskega ministrstva za kulturo je bil sredi sedemletnega projekta obnove, ki se je začel leta 2017. Katedrala v Rouenu je bila posvečena leta 1062, ko je bil navzoč Viljem, vojvoda Normandije, ki je kasneje postal Viljem Osvajalec. Katedrala Marije Vnebovzete (Notre Dame) – kar je njeno polno ime – je v Rouenu zdaj znana po svojih treh stolpih, v četrtek pa je zagorel glavni osrednji stolp.
Katedrala je utrpela neposredne udarce med angleškim in ameriškim bombardiranjem tik pred dnevom D leta 1944. Od takrat skoraj nenehno poteka prenova.
Uničenje cerkva vedno bolj pogosto
V ZDA in EU se dogaja množična skrunitev sakralnih objektov in podob Jezusa ter Marije, še zlasti tam, kjer sta upodobljena kot bela Evropejca. Pogosti so požigi cerkva. Uničevanje katoliških cerkva se dogaja v več ameriških zveznih državah, vse od Kalifornije pa do Floride. Številni osrednji mediji o tem molčijo. Med drugim je naveden primer 24-letnika, ki je na Floridi v cerkev zapeljal vozilo, in sicer kar skozi glavna vrata, zatem pa cerkev še zažgal, kljub temu da so bili v njej verniki, ki so se pripravljali na pričetek bogoslužja.
Spomnimo. Pred petimi leti je v skrivnostnih okoliščinah gorela znamenita cerkev Notre Dame v Parizu, kjer naj bi bil uraden razlog kratek stik ali cigareta, a je bila taista cerkev pogosta tarča groženj džihadistov. Prav tako so plameni napadli L’église Saint-Georges v Descartesu.
Vedno več napadov na kristjane
Ameriški Inštitut Gatestone s sedežem v New Yorku je objavil šokantno poročilo o napadih na kristjane in njihove svete kraje v Evropi v lanskem letu. Kot so zapisali, so storilci v enem letu napadli, zažgali ali onečastili okoli tri tisoč cerkva, šol in pokopališč ali pa so kako drugače protikrščansko delovali.
Sekularizirana Evropa, ki naj bi bila sinonim za versko svobodo, se tako spreminja v zverinjak, v katerem kristjane po zgledu Rimljanov mečejo levom, uradni Bruselj pa si skupaj z večjim delom evroposlancev iz Evropske ljudske stranke pred tem zatiska oči.
Bo tudi tokrat uradno šlo za cigareto ali kratek stik, resnica pa bo veliko bolj mračna?
I. K.