Ustavno sodišče je leta 2014 dalo jasno vedeti, da mora država izenačiti financiranje obveznega javno veljavnega programa, ki ga izvajajo državne in zasebne šole. Namesto da bi vlada Marjana Šarca odpravila sprenevedanje s strani vlade Mira Cerarja, ki je diskriminiral katoliške otroke, pa očitno namerava s pomočjo ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala s svojo “rešitvijo” delež financiranja programa še zmanjšati. “Gre za podlo dejanje. Gre za zavajanje javnosti. Gre za nadaljevanje neustavnosti na tem področju,” opozarjajo v opozicijski SDS.
Država javni program v zasebnih osnovnih šolah financira zgolj 85-odstotno, kar je protiustavno. Ministrstvo za šolstvo pa meni, da bo protiustavnost odpravilo, če bo država v celoti financirala obvezni program, medtem ko ne bo plačevala razširjenega programa. Brane Golubović iz LMŠ je glede omenjene zadeve povedal: “Minister Pikalo zagotavlja, da predlog zakona sledi odločbi ustavnega sodišča in mi mu v tem delu verjamemo.” Opozicijska SDS pa na drugi strani meni, da vlada odločbe ustavnega sodišča s tem ne spoštuje, saj pravzaprav zmanjšuje sofinanciranje zasebnih šol. Tomaž Lisec je jasno in glasno poudaril, da se s tem širi diskriminacija zasebnih šol in njihovih otrok in staršev, po drugi strani pa se pod krinko uvaja elitizem. “Gre za podlo dejanje. Gre za zavajanje javnosti. Gre za nadaljevanje neustavnosti na tem področju.”
Zasebne šole izpostavljajo, da je predlog protiustaven. Izračunali so, da bi jim država po novem financirala le še 65 odstotkov javnega programa. Pobudnik ustavne presoje Peter Gregorčič je v Odmevih poudaril, da je zakon v resnici samo reinkarnacija tako imenovanega amandmaja DeSUS, ki je padel leta 2017. “Takrat je že zakonodajno-pravna služba Državnega zbora RS povedala, da je v nasprotju z 2. členom Ustave RS. Kot sem bil informiran, je tokrat enako ministrstvu povedala služba vlade Republike Slovenije za zakonodajo, vendar je ministrstvo to preprosto spregledalo in poslalo zakon natanko tak v obravnavo in minister trdi, da ta zakon uresničuje nemogoče. Upam, da bo minister sprejel povabilo direktorjev zasebnih šol, ravnateljev, ki ga vabijo, odkar se je ta javna razprava zaključevala. Obljubil jim je, da se bo odzval konec maja, začetek junija, zaenkrat pa kljub pogostim klicem termina zanje še nima.”
Pikalo: Po OECD je naša mreža javnih šol pregosta in imamo celo preveč šol
Pikalo je očitke, da se noče odzivati povabilom na pogovore, zavrnil in dejal, da je daleč od tega, da bi zapirali komunikacijo. “Kar pa se samega predloga tiče, poglejte, tu je mogoče generalno nerazumevanje okoli celotne zadeve. Mi smo na eni strani želeli s 100-odstotnim financiranjem obveznega program tako, kot je določen v zakonu o osnovni šoli, tisti zakon, ki ni bil napaden s strani ustavnega sodišča, tam je jasno določeno, kaj je obvezni minimum izobrazbe. Ta obvezni minimum izobrazbe, ki ga država predpisuje, je in ga bomo plačali. Kar se tiče razširjenega programa, ga pa zakon o osnovnih šolah za zasebnike ne zahteva. Lahko ga imajo, ni pa zahtevan. Če nekaj ni zahtevano, potem država nima obveznosti, da to plača. Še nekaj, za vse je v Republiki Sloveniji na voljo mreža javnih šol. In vsak se lahko tja vpiše. Podatki OECD celo govorijo, da je naša mreža pregosta in da imamo celo preveč šol. Torej, če želi nekdo otroka vpisati v zasebno šolo, potem mora vedeti, da so s tem povezani določeni stroški.”
Gregorčič: Zelo me žalosti, da minister slabo pozna krovni zakon svojega resorja
Gregorčič se je odzval na besede Pikala in se mu zahvalil za informacije. “Izvedel sem, da se minister z nekaterimi pogovarja, z drugimi pa ne. To je tisto, kar sem opozoril ministrstvo, da pripravlja zakon, kjer bo lahko šolam dovolil financiranje po lastnem interesu. To se očitno že dogaja.” Poudaril je, da ga zelo žalosti, da minister slabo pozna krovni zakon svojega resorja. Namreč, financiranja ne ureja zakon o osnovni šoli, ampak je urejeno v zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI, in sicer v 81. členu. Tam piše, da država mora zagotoviti sredstva za razširjeni in tudi za izbirni program. Delež teh sredstev za zasebne šole določa 86. člen ZOFVI. “Tega smo izpodbijali in sodišče je ugotovilo, da je delež teh sredstev premajhen. Torej minister nas hoče speljati na zakon o osnovni šoli, ki pa določa nekaj drugega, določa, kaj je obvezno za učenca. Zakaj pa to določa? Zato, ker ključni del, zakaj imamo dobro šolo, so cilji vzgoje in izobraževanja. Tudi ni res, da ni obvezen. Namreč, ministrstvo predpisuje, da mora šola zagotavljati cilje vzgoje in izobraževanja, če želi dobiti financiranje. Tam pa tudi pravi: možnost izbire na vseh nivojih. Oblikovanje otroka v skladu z njegovimi interesi in temu je namenjen razširjeni program.” Gregorčič zagovarja stališče, da so očitno ministri pred tem ministrom razumeli šolstvo in so ga zelo dobro postavili. “Gospod minister, prosim, ne ga sedaj degradirati.”
Pikalo je na očitke dejal, da naj bi poznal svojo zakonodajo. “Zelo natančno vem, kje je urejeno financiranje in kje je urejena vsebina o osnovni šoli. Midva zelo dobro veva, da je potrebno oba zakona brati skupaj, zato ker ni enega brez drugega. Kako boste nekaj financirali, če ne veste, kaj je treba financirati? Ti argumenti so nekoliko privlečeni za lase. Kar se tiče mojih pogovorov z direktorji: povabljeni bodo vsi.”
Ta zakon slabša financiranje zasebnih šol
Gregorčič je v Odmevih jasno in glasno poudaril, da ustavno sodišče pobudo sprejme izključno pod enim pogojem, in sicer, da je pričakovati v primeru ugodne rešitve izboljšanje pravnega položaja pobudnikov. Se pravi, da je lahko z ustavno odločbo skladna zgolj tista zakonska rešitev, ki pravni položaj izboljša. “Ta ga ne,” je jasen Gregorčič, ki dodaja, da ni treba prebrati vseh 50, 60 strani predloga zakona, kjer so skrili, da v resnici odločbe ne uresničujejo. “Dovolj je en stavek, tam, kjer se opredeljujejo posledice za javne finance, tam posledic ni. Ne more jih biti, ker ta zakon slabša financiranje zasebnih šol, čeprav je ustavno sodišče reklo, da bi ga moral izboljšati.”
Pikalo: “Če želi nekdo nekaj posebej, potem mogoče to zanj tudi nekaj stane.”
Pikalo je na vprašanje voditeljice Odmevov Tanje Starič, če ta predlog res slabša položaj zasebnih šol, odgovoril: “Poglejte, še enkrat. Tukaj imamo osnovni nesporazum. Za vse v Republiki Sloveniji so na voljo javne šole. Če želi nekdo nekaj posebej, potem mogoče to zanj tudi nekaj stane. Tako je tudi v vseh drugih dejavnostih. Obvezni minimum obveznega programa, kar država predpisuje, to bomo financirali.” Na to je Gregorčič odvrnil, da se strinja z ministrom. “Če želi nekdo nekaj ekstra, naj plača. To se tudi dogaja, namreč, nihče ni oporekal temu, da država ne financira investicij in investicijskega izobraževanja. Zato sedaj šole v resnici ne prejemajo 85 odstotkov, ampak zgolj 65 odstotkov. Pazite, celotnih stroškov izobraževanja, 85 odstotkov prejeme za plače, imate še investicije. Kot je sodnik Zobec zapisal v svojem ločenem mnenju, so zato zasebne šole za državo cenejše. Cenejše pa so zato, ker dejansko starši to plačamo. To breme smo brez težav prenesli nase in ga bomo tudi v prihodnje.”
Pikalo je povedal, da gre zadeva v parlament, kjer pričakuje dobro debato. “Pričakujem, da če bo zakon šel skozi, bo ta rahlo spremenjen.” Kot lahko vidimo, je minister Pikalo ves čas spretno zavajal javnost – še več, celo lagal! -, kako naj bi pospešeno iskal način, na katerega bi uresničil odločbo ustavnega sodišča glede financiranja izvajanja obveznega javno veljavnega programa v zasebnih osnovnih šolah. S tem pa smo dobili le sprenevedanje in podlo prevaro katoliških otrok, in to kljub temu, da naj bi bili po ustavi vsi enaki pred zakonom.
H. M.