Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v svojem Poročilu u produktivnosti za leto 2022 opozoril, da rast produktivnosti zaradi skromnejšega kapitalskega poglabljanja ostaja nižja kot pred finančno-gospodarsko krizo. Za dvig produktivnosti bi potrebovali dobro poslovno okolje, ki pa ga vlada z višanjem davka onemogoča.
Slovenija potrebuje davčne reforme, s katerimi bo ustvarila spodbudno poslovno okolje, postala privlačna za investitorje ter ohranjanje visoko izobraženih domačih in privabljanje tujih vrhunskih kadrov, ki bi pripomogli k dvigu produktivnosti države. Vendar Golobova vlada deluje nasprotno, saj z višanjem davkov ne le omejuje rast poslovnega okolja, ampak ga uničuje.
Umarjevo poročilo pravi, da se je sicer od leta 2017 trendna rast produktivnosti dela ponovno krepi, a da zaradi skromnejšega kapitalskega poglabljanja ostaja nižja kot pred finančno-gospodarsko krizo. Opozarja, da se je močno zmanjšal prispevek kapitalskega poglabljanja oz. kapitalske opremljenosti dela.
Nizke so bile zlasti investicije poslovnega sektorja, sicer pa je pretres, povezan z izbruhom epidemije covida-19, slovensko gospodarstvo povečini dobro prestalo, izgubo človeškega kapitala pa so ob podpori obsežnih protikoronskih ukrepov, ki jih je sprejela Janševa vlada močno ublažile sheme za ohranjanje delovnih mest. Krepitev investicij, tudi oz. zlasti tistih v učinkovito (in krožno) rabo surovin je pomemben potencial za rast dodane vrednosti in produktivnosti. Poleg tega je ključnega pomena tudi dobro poslovno okolje, ki pa z vrtoglavimi davki in birokracijo pod Golobovo vlado ne more uspeti.
Upočasnitev rasti produktivnosti in višanje plač lahko privede do spirale
V prvih dveh četrtletjih letošnjega leta se je rast produktivnosti poslovnega sektorja rahlo upočasnila, ob pomanjkanju delovne sile in visoki inflaciji pa se je pospešila relativno visoka rast stroškov dela. Produktivnost poslovnega sektorja (merjena na zaposlenega) se je v Sloveniji po začetnem šoku ob izbruhu epidemije hitro odbila. Tekoči podatki za letos nakazujejo postopno upočasnitev realne rasti produktivnosti. Ob pomanjkanju delovne sile in visoki inflaciji se je relativno visoka rast stroškov dela še nekoliko pospešila. V razmerah visoke inflacije ter pričakovanega ohlajanja gospodarske aktivnosti in (ciklične) upočasnitve rasti produktivnosti bi zahteve po občutnejšem povišanju plač (v poslovnem in javnem sektorju) lahko privedle do povečanega tveganja plačno-inflacijske spirale in poslabšanja stroškovno-konkurenčnega položaja izvoznikov.
Slovenija bo v pocovidnem obdobju lahko uspešna le, če bo opustila stremenje k povprečnosti in davčnemu kaznovanju tistih, ki najbolj polnijo državno blagajno in pripomorejo k rasti. Ustvariti bi morala dobro poslovno okolje s tem ko bi znižala davke in zmanjšala birokracijo, s tem pa bi Slovenija postala bolj privlačna za delo naših gospodarstvenikov doma, kot bolj privlačna za tuje investitorje. Dejstvo pa je, da Golobove davčne obremenitve naše gospodarsko okolje delajo še bolj nekonkurenčno, podjetja pa so se zaradi povečanja stroškov dela primorana odrekati zaposlovanju in tudi investicijam. Številni gospodarstveniki so že opozorili ne to, tako slovenski kot tuji. “Samo dvig produktivnosti bo prinesel višje plače in večjo blaginjo. Za dosego tega pa potrebujemo več kapitalskega vlaganja. Da bo prišlo do tega, pa potrebujemo dobro poslovno okolje. Manj birokracije, zmerne davke, pravno varnost, več prilagodljivosti, hitrost itd.” je zapisal uporabnik na Twitterju.
Še nedavno so avstrijski investitorji po zadnji raziskavi Advantage Austria dejali, da sicer še vztrajajo pri investiranju v gospodarstvo v Sloveniji, vendar močno opozarjajo na negativen učinek visokih davkov in birokracije v prihodnosti, pa že tako njihovi obeti za leto 2023 niso prav nič obetavni. Ob tem, da smo bili v preteklem obdobju priča marsikaterim razsipnim načrtom o deljenju denarja od sodnikov, uslužbencev v javni upravi, zdaj že samozaposlenim v kulturi, je treba poudariti, da z novo davčno reformo le občutno slabšajo stanje tistih, ki v državni proračun največ prispevajo in praktično uničujejo gospodarsko situacijo v Sloveniji. Uničevanje dobrega poslovnega okolja pa pripomore le k padanju produktivnosti in ne obratno.
Kar bi morala sedanja Golobova vlada storiti, je, da umakne vse napovedane dvige davkov, ter jih nadomestiti celo z davčnimi olajšavami (v primeru investicij z namenom dviga produktivnosti), kar bi pripomoglo k ohranjanju polne zaposlenosti in potrošnje, vse planirane subvencije gospodarstvu pa ciljno usmeriti k povečanju dviga produktivnosti, ki bodo povzročile pozitivne učinke tako na kratek rok zaradi povečanja investicij, predvsem pa na dolgi rok, saj bo gospodarstvo pridobilo na konkurenčnosti, kar pa bo prineslo stabilne stopnje rasti na dolgi rok in večjo odpornost na tržne pretrese.
Ana Horvat