“Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu,” je dejal kardinal Kevin Farrell v izjavi, ki jo je ob smrti papeža Vatikan objavil na svojem kanalu Telegram.
Papež Frančišek je umrl danes, star 88 let, so sporočili iz Vatikana. Papež Frančišek, prvi papež iz Latinske Amerike, je Cerkev vodil od marca 2013. V svojem pontifikatu je vanjo vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.
“Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram sporočiti smrt našega svetega očeta Frančiška. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil v Očetovo hišo. Vse svoje življenje je posvetil služenju Gospodu in njegovi Cerkvi. Učil nas je živeti vrednote evangelija z zvestobo, pogumom in univerzalno ljubeznijo, zlasti v korist najrevnejših in najbolj odrinjenih. Z neizmerno zahvalo za njegov zgled pravega učenca Gospoda Jezusa izročamo dušo papeža Frančiška neskončni usmiljeni ljubezni enega in troedinega Boga,” je bila današnja oznanitev kardinala Kevina Farrela, komornika apostolske zbornice.
Frančišek je v nedeljo več deset tisoč vernikom podelil blagoslov Urbi et Orbi. Na Trgu svetega Petra je poslanico spremljalo približno 35.000 vernikov. Po končani poslanici je Frančišek v svojem t. i. papamobilu še približno 15 minut krožil po trgu in kljub očitni utrujenosti mahal navzočim vernikom.
Papež Frančišek je bil 14. februarja 2025 sprejet v bolnišnico Agostino Gemelli zaradi bronhitisa, ki se je kasneje razvil v dvostransko pljučnico. Po 38 dneh zdravljenja se je vrnil v svojo vatikansko rezidenco, vendar je vmes njegovo zdravstveno stanje postopoma slabšalo. Že v mladosti je bil operiran zaradi okužbe pljuč, pozneje v življenju pa je pogosto trpel za težavami z dihali.
Novembra 2023 je zaradi bolezni odpovedal obisk v Združenih arabskih emiratih. Aprila 2024 je papež Frančišek še pred smrtjo odobril novo izdajo liturgične knjige za papeške pogrebne obrede. Druga izdaja Ordo Exsequiarum Romani Pontificis vsebuje nova pravila za ravnanje s posmrtnimi ostanki papeža in potek pogreba. Poudarek obreda je na skromnosti in veri v vstajenje, ne na zemeljski moči papeža. Nadškof Diego Ravelli je pojasnil, da novi obred izraža papeževo željo po duhovni osredotočenosti in poenostavitvi ceremonij.
Vesoljni Cerkvi se v žalovanju za svetim očetom pridružujejo tudi slovenski škofje in predsednik Slovenske škofovske konference škof msgr. Andrej Saje
“Njegov pontifikat je bil svetlo pričevanje vere, ponižnosti in ljubezni do vseh, še posebej do revnih in odrinjenih na rob družbe. Papež Frančišek je Cerkev vodil s sočutnim srcem, neutrudno oznanjal evangeljsko veselje in spodbujal k življenju po načelih ljubezni in pravičnosti,” so v izjavi za javnost zapisali slovenski škofje. Spomnili so, da je papež Frančišek s svojimi apostolskimi spodbudami, kot so “Evangelii gaudium”, “Amoris laetitia”, “Gaudete et exsultate” in “Christus vivit”, pomembno vplival na pastoralno delo, evangelizacijo, družinsko ljubezen, svetost v vsakdanjem življenju in bližino mladim.
V svojih enciklikah je nagovarjal k odgovornemu varovanju stvarstva (“Laudato si’”), bratstvu in prijateljstvu med ljudmi (“Fratelli tutti”) in teološkemu razmišljanju o Kristusovi ljubezni (“Dilexit nos”). Cerkev v Sloveniji je njegove nauke sprejela kot dragoceno dediščino in jih vključila v svoje delovanje, so pojasnili in dodali, da bodo “njegova očetovska prisotnost, preroške besede ter predanost služenju Božjemu ljudstvu ostali v spominu. V času žalovanja molimo zanj in ga zaupamo Božjemu objemu, pri čemer upamo, da bo njegova zapuščina ljubezni, preprostosti in poguma še naprej vodila Cerkev”.
Škof Saje se je v izjavi zahvalil za papeževo življenje in služenje kot naslednika apostola Petra in izpostavil, da je izgubljen ne le vrhovni voditelj Katoliške Cerkve, temveč tudi človek, ki je po Jezusovem zgledu živel za služenje, ljubezen in mir. Papež Frančišek je v svojem pontifikatu nesebično služil Cerkvi in človeštvu ter učil, da je vera tesno povezana z odgovornostjo do sveta in ljudi. Njegove vrednote, kot so solidarnost, spoštovanje dostojanstva in skrb za planet, so oblikovale njegovo duhovno poslanstvo, je pojasnil.
“Papeža Frančiška se bomo Slovenci spominjali tudi po tem, da nas je poznal že v času svojega bivanja v Argentini. Za nas se je pogosto zanimal. Leta 1970 je še kot jezuit obiskal Slovenijo. Imenoval je tudi vse sedanje krajevne škofe pri nas. S pastirji krajevne Cerkve se je srečeval ob raznih priložnostih. Leta 2018 je sprejel člane Slovenske škofovske konference ob njihovem uradnem obisku ad limina apostolorum v Vatikanu. Novi argentinski primas kardinal Vinko Bokalič, sedanji nadškof metropolit v škofiji Santiago del Estero v Argentini, je bil Bergogliev pomožni škof v Buenos Airesu,” je pojasnil.
Papež Frančišek bo po besedah Sajeta ostal v spominu kot človek, ki je učil, kako biti bliže Bogu in kako verovati ter utrjevati upanje v večno življenje, je dejal in dodal Papežev poudarek: “Večno življenje se začne že v tem trenutku, začne se skozi vse življenje, ki je usmerjeno v trenutek dokončnega vstajenja. In že smo vstali, pravzaprav smo s krstom vključeni v Kristusovo smrt in vstajenje ter smo udeleženi v novem življenju, ki je njegovo življenje.” (Kateheza svetega očeta ob splošni avdienci, 4. 12. 2013)
Ob njegovem odhodu k Očetu bodo molili za njegov dušo, da bi doživel Božjo ljubezen in mir, in prosili za modrost in vodstvo Svetega Duha pri izbiri novega papeža, ki bo vodil Cerkev v prihodnosti.
C. Š., T. B.