Ko serijsko padajo postopki proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju, razlog pa je nepošteno sojenje, zlorabe tajnih posnetkov Kanglerjevih komunikacij, v posameznih primerih pa celo namerne zloraba oblasti, je na internetu zadnje tedne kar nekaj polemik. A obsežne nepravilnosti niso novost, nanje je v pravnem mnenju opozoril tudi nekdanji ustavno sodnik Ciril Ribičič, o njegovih ugotovitvah pa je komisija za nadzor obveščevalnih služb govorila že leta 2015. Kot novinar sem nenavadno dogajanje v povezavi s Kanglerjem in tudi to Ribičičevo mnenje s skupino novinarjev, pomembnejša za nastanek zgodbe je bila Majda Vukelić, leta 2015 predstavil v časopisu Delo. Celotno mnenje Cirila Ribičiča je dostopno na koncu članka.
Kršitve v postopkih so bile tudi značilnost morda najbolj razvpitega primera, ki se je razblinil, ko je vrhovno sodišče razveljavilo pravnomočno obsodbo Kanglerja na sedem mesecev zapora v primeru dodelitve stanovanja vedeževalki Karin Ježoviti. Ta sodba je imela pomembne politične posledice. Ker je bil Kangler obsojen na več kot šest mesecev zapora, mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat svetnika. “Če ne bi bil državni svetnik, ne bi bil obsojen na sedem mesecev zapora. Sodnik je celo povedal, da sem bil nagrajen z izvolitvijo in da je to nedopustno,” je pred odločitvijo 19 svetnikov, ki so mu mandat odvzeli marca 2014, povsem naravnost na zlorabo pravosodja in državnega sveta za politični obračun opozoril Kangler. Dvorano je pred glasovanjem protestno zapustil. Razveljavitev sodbe na sedem mesecev zapora na vrhovnem sodišču Kanglerju ni vrnila mandata državnega svetnika. Je pa bil na lanskih volitvah ponovno izvoljen, kar je bilo eno večjih presenečenj. Mandat mu je enaka leva večina odvzela celo dvakrat. Pred tem mu po prejšnjih volitvah sedeža s sklicevanjem na moralnopolitične razloge 19 svetnikov (18 jih je bilo proti) ni dodelilo, čeprav ga je na volitvah nesporno dobil. Kanglerjev sedež v svetu je bil nekaj časa prazen. Svoje ravnanje so svetniki z leve razglasili za etično. Všeč je bilo vstajnikom v Mariboru in Ljubljani, pa tudi sicer simpatizerjem levice, pritrjeval pa jim je tudi lep del največjih medijev in novinarjev, češ da je na meji, a moralno. Ustavno sodišče je pozneje povsem soglasno ugotovilo, da je šlo za povsem očitno kršitev ustavne pravice voliti in biti voljen. Ključno vlogo pri kršenju ustave so imeli Igor Antauer (delodajalci), Drago Ščernjavič (sindikati) in Peter Požun (zdravstvo), ki so v mandatno volilni komisiji državnega sveta takrat vztrajali, da je treba problematizirati Kanglerjev mandat, čeprav so bili posebej opozorjeni in so vedeli, da za to pravno ni nikakršnih razlogov, ker se nihče ni niti pritožil, da bi bilo z volitvami pred tem kaj narobe. Mnenja novinarjev o moralnosti ravnanja politikov, ki so kršili ustavo, so bila, seveda, popoln dilentatizem.
Ali so udbaši lahko sodniki?
V pravnem mnenju je bil Ciril Ribičič zelo oster do mariborskega sodnika Janeza Žirovnika. Žirovnik je v prejšnjem sistemu delal za službo državne varnosti (SDV), pozneje pa za Sovo, kjer je bil celo namestnik direktorja. Po Ribičičevem mnenju bi se moral iz odločanja o Kanglerju, ki ga je nekoč nadziral kot član komisije za nadzor obveščevalnih služb, absolutno izločiti, je pa kar šestkrat odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju. Noben drug sodnik jih ni. Predlagatelji so, če sodnika Žirovnika ni bilo, celo počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal kakšen drug sodnik. Ribičič v obsežnem mnenju, v katerem opozarja na občutljivost odločanja o prikritih preiskovalnih ukrepih, povzema tudi pomisleke, da rabe posebnih metod in sredstev Žirovnik sploh ne bi smel odrediti (prenizek dokazni standard), da je bilo prisluškovalno gradivo predolgo in nezakonito hranjeno in kopirano, uporabljeno pa, ko bi moralo biti že uničeno, pa tudi sume, da je anonimke proti Kanglerju režirala kar policija.
Celotno Ribičičevo mnenje preberite TUKAJ