“Turbofolk je igral veliko vlogo pri razpihovanju nacionalizma, sovraštva, in nasilja na Balkanu. Turbofolk kultura ni domoljubna, je omejevalna in izključevalna in nevarna”, je zapisala odgovorna urednica oddaje Tednik Jelena Aščić in hitro izbrisala svoje mnenje o krivcih, ki razdvajajo slovenski narod. S tem je užalila vse ljubitelje te glasbene zvrsti, ki jih je imenovala za izključevalne in nevarne v slovenski družbi.
Jelena Aščić je dolgoletna novinarka RTV Slovenija. Po uspešnem puču nad nekdanjim urednikom oddaje Tednik Igorjem Pirkovičem je svojo četico neodvisnih novinark prevzela vodenje in urednikovanje le-te oddaje. Tako so se v uredništvu oddaje odločili, da prikažejo kritična prispevka o nevarnosti koncerta hrvaškega glasbenika Marka Perkovića- Thompsona in delovanju našega medija ter še nekaj drugih, da smo nevarni za slovensko družbo. Svojo vlogo urednice Tednika opravlja neprofesionalno, saj ej vprašanja našega medija o poročanju v oddaji Tednik javno objavila na svojem Facebook profilu.
Na nezaslišan tvit Aščičeve “o turbofolku” se je včeraj suvereno odzvala tudi nekdanja novinarka Televizije Slovenija Mojca Vočko in Jeleni Aščić v tvitu, ki ga je podkrepila z Avsenikovo “Slovenija odkod lepote tvoje”, javno sporočila:
Razkrila je podrobnosti o delovanju novinarke Anke Pirš, ki je pripravila prispevek o delovanju našega medija. Med drugim nas je opozorila, da je bila avtorica prispevka v prvi vrsti na seji programskega sveta 9. maja 2016, ko je del zaposlenih protestiralo proti sedanjemu predsedniku vlade Janezu Janši. …”Na seji programskega sveta RTV Slovenija je zagrizeno stala v prvi bojni vrsti, ki je protestno zahtevala: “SMRT JANŠIZMU, SVOBODA NARODU”, kot je pisalo na ogromnem transparentu, tik ob katerem je stala s prekrižanimi rokami,” je povedala.
Vprašanja o nevidnih prihodkih dolgoletne honorarne sodelavke Anke Pirš razjezilo Aščičevo, ki je delila naša vprašanja javno na svojem Facebook profilu
Razkrila je tudi nekaj informacij o njenem finančnem stanju v preteklosti. Med drugim je bila Pirševa dolgoletna honorarna sodelavka osrednjega nacionalnega medija, a v Eraru na račun njenega podjetja ni bil nakazan noben znesek, na strani Stop neplačniki pa je bil naveden “promet” neznanega izvora. “Ker sem sama Anko na Televiziji Slovenija srečevala že pred več kot 15 leti, se upravičeno vprašam, kaj ali v čem je čarobni ključ, da se je celo večnost herojsko obdržala v hramu RTV Slovenija, ki naj bi se uradno ponašal z najvišjimi standardi, sama pa le-teh pri njej nisem opazila,” se čudi nekdanja novinarka informativnega programa na RTV Slovenija.
Zaradi teh informacij smo poslali vprašanja tako novinarki Tednika Anki Pirš kot službi za stike z javnostjo na RTV Slovenija. Potrpežljivo čakanje se je izplačalo, saj so nam iz RTV Slovenija poslali odgovor, v katerem so nam pojasnili, “da je Anka Pirš Lucignano od 1. 1. 2016 v rednem delovnem razmerju z RTV Slovenija. Pred letom 2006 je izstavljala račune in za opravljeno delo prejemala plačila. Zakaj ni zavedena v sistemu Erar za obdobje pred letom 2016, nam ni znano.” Povprašali smo jih tudi o številu zunanjih sodelavcev. Tudi na to so nam korektno odgovorili. Njihov odgovor si lahko preberete na koncu članka.
Popolnoma drugače je ravnala Pirševa, ki bi lahko mirno spregledala elektronsko sporočilo. Od šoka se je odločila pokazati sporočilo svoji nadrejeni, ki je naredila popolnoma neprofesionalno potezo. Le-ta je zasebno komunikacijo med dvema osebama javno delila na svojem Facebook profilu. “Takole se je “medij v službi resnice” lotil novinarke Anka Pirš zaradi prispevka v oddaji Tednik o njihovem delovanju,” je dramatično zapisala Aščičeva in svojo zaposleno prikazala kot žrtev naših vprašanj.
Urednica Tednika ponovi vajo, ko ji pošljemo vprašanje o cenzuri in diskreditaciji samostojnega novinarja Tina Mamiča
Zgodba se je ponovila čez nekaj dni, ko smo poročali o cenzuri in diskreditaciji, ki jo je v prispevku o Thompsonu novinarke Anje Šter doživel samostojni novinar, publicist in urednik Vipavska Tino Mamič. Žal novinarka ni spoštovala dogovora z Mamičem in ni prikazala celotne njegove izjave, s čimem je Mamiča prikazala kot izrazitega ustaša in ljubitelja Thompsona.
Zato smo se odločili, da pošljemo vprašanje tako avtorici prispevka Šterovi kot urednici oddaje Aščičevi. Žal pa tudi tokrat nismo dobili pojasnila, a smo doživeli novo javno objavo odgovorne urednice Tednika na družabnih omrežjih. “Nov dan, novo “novinarsko” vprašanje. Poglejte prispevek in presodite sami,” je zapisala ob svoji objavi.
Aščičeva ljubitelje turbofolka označila za omejevalne, izključevalne in nevarne ter pobegnila iz Twitterja
Za novo razburjenje je Aščičeva poskrbela ob slavljenju 29. rojstnega dne samostojne Slovenije. Najprej je delila fotografijo, kjer je primerjala vzdušje na antiproslavi in policiste, ki so varovali varovano območje osrednje proslave.
Tako je veliko slovenskih državljanov razjezila z objavo, ko je domoljubni program proslave, ki je nastal pod taktirko njenega RTVjevskega kolega Igorja Pirkoviča, povezala s “turbofolk” kulturo. “Turbofolk je igral veliko vlogo pri razpihovanju nacionalizma, sovraštva in nasilja na Balkanu. Turbofolk kultura ni domuljubna, je omejevalna, izključevalna in nevarna,” je zapisala Aščičeva. Žal je imela njena objava popolnoma nasprotni učinek, saj je zaradi jeznih odzivov hitro izbrisala vse svoje objave in se začasno umaknila iz družbenega omrežja Twitter.
Za turbofolk se pogostokrat označuje balkanski pop z značilnimi lahkotnimi ritmi iz območja držav bivše Jugoslavije. V Sloveniji njihovi izvajalci nastopajo zelo pogosto. Sledilci na Twitterju so ji očitali, da je užalila tudi slovenske državljane, katerega poreklo izvira iz držav bivše Jugoslavije. Zato je toliko bolj čudno, da Aščičeva, ki je velikokrat javno povedala, da je ponosna potomka staršev iz nekdanje skupne države, očitno žali svoje ljudi.
Odgovor RTV Slovenija o zunanjih sodelavcev in zaslužkih Anke Pirš:
Anka Pirš Lucignano je od 1. 1. 2016 v rednem delovnem razmerju z RTV Slovenija. Pred letom 2006 je izstavljala račune in za opravljeno delo prejemala plačila. Zakaj ni zavedena v sistemu Erar za obdobje pred letom 2016, nam ni znano.
Kot je razvidno iz spodnje tabele, so se število zunanjih sodelavcev, ki sodelujejo pri pripravi naših programov, in stroški njihovega dela od leta 2015 do danes bistveno zmanjšali, in to v vseh spodaj navedenih postavkah. Kljub temu pa je sodelovanje z najrazličnejšimi profili zunanjih sodelavcev nujno potrebno tudi v prihodnje, saj bomo le tako lahko pripravljali in zagotavljali bogat, pester in raznolik program javnega servisa. Praviloma gre za sodelavce, ki pokrivajo tematska področja, ali za specializirane profile, ki prinašajo specifična znanja in veščine, za katere zaposlitev ni smiselna, in sodelujejo v takšnem obsegu, da zaposlitev ne bi bila racionalna.
Luka Perš