Evroposlanki Romani Tomc in sodelavcem je uspel sijajen podvig – Evropska ljudska stranka je javno obsodila ukinitev spominskega dne na žrtve komunizma s strani Golobov vlade. Gre za majhen, toda pomemben korak k priznanju pokojnim pravice do spomina in groba.
Evroposlanka Romana Tomc je bila po vladni ukinitvi spominskega dneva na žrtve komunizma ena tistih političark, ki se je močno zavzela za to, da bi bil spomin na žrtve ohranjen, in da bi se pravici zadostilo na drugačen način.
Kot priložnost je zaznala prav EU in njene inštitucije. Prvo pomembno dejanje je bila peticija na evropski ravni (s strani zgodovinarja Mitje Ferenca; peticijo je podpisalo kar dva tisoč oseb, kar je najvišje število med parlamentarnimi peticijami lansko leto), ki pa ji je sledila tudi razstava Evropskega parlamenta (ključno vlogo je imel Jože Dežman), ki se je posebej dotikala žrtev v breznu pod Macesnovo gorico.
We condemn the Slovenian Government's decision to revoke Remembrance Day for Victims of #communism.
We urge the Slovenian Government to condemn these crimes and remember the victims.
Video with MEPs @DolorsMM, @RomanaTomc, @peter_jahr and experts @JozeMozina and @FerencMitja. pic.twitter.com/RFau3UOLeT
— EPP Group (@EPPGroup) April 28, 2024
Celo evropski socialisti obsojajo komunistične zločine
Tako s strani predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola kot tudi številnih drugih evropskih politikov je prejemala vprašanja, zakaj to zgodovinsko poglavje razčiščujemo tako pozno. Ključno pa je to, da so se vse evropske politične opcije, celo socialisti, strinjale, da je komunistične zločine potrebno obsoditi.
V prihodnje si evropska poslanka Romana Tomc obeta tudi postavitev spominskega obeležja v Bruslju za med vojno in po vojni pomorjene. Evropska ljudska stranka je sedaj sporočila, da obsoja vladno odločitev ukinitve spominskega dne in pričakuje, da bo obsodila zločine in obudila spomin na žrtve.
Evropska poslanka iz vrst SDS pa je v videoposnetku med drugim spomnila, da danes, leta 2024, še vedno odkrivamo nova komunistična morišča, v katerih ležijo posmrtni ostanki žensk, mladih, otrok in nosečnic. Tomčeva računa na pritisk Evropskega parlamenta na vlado, da bi se na tem področju končno nekaj premaknilo. Obenem upa, da bomo s to peticijo, ki je ostala odprta, v Sloveniji končno dočakali mir.
Domen Mezeg