Ustavno sodišče določilo 13. maj za datum referenduma o drugem tiru – Ustavni sodnik Jaklič kritičen do odločitve sodelavcev, ki bo znižala raven pravne države

Datum:

O drugem tiru bomo brez dvoma glasovali 13. maja, so odločili ustavni sodniki. Temu pa nasprotujeta sodnika ddr. Klemen Jaklič, ki je podal odklonilno ločeno mnenje, in Marko Šorli, ki je podal delno odklonilno ločeno mnenje. Jaklič je odločitvi nasprotoval, ker je sodišče izbralo datum, ki bolj omejuje pravico do referenduma kot drugi datumi, kar pa ni skladno z ustavo in pravico do referenduma. Svojim sodniškim kolegom je očital, da pri odločanju niso uporabili testa sorazmernosti, takšne odločitve pa nižajo raven pravne države.

“Zato sklicevanje na to, da naj DVK ne bi imela na voljo drugih možnih datumov po 13. 5. 2018, ni resnično. Večini se je takšno pripisovanje morebitnega sklepanja DVK očitno vseeno zdelo prikladno, saj v sklepu sprejema domnevno razlago (DVK je v obrazložitvi v resnici sploh ni navedla), da naj bi bila po prejemu sodbe vrhovnega sodišča DVK zavezana določiti datum glasovanja na dan ne prej kot trideset in ne kasneje kot petinštirideset dni od prejema sodbe. Da se večina nasloni na tako očitno napačno razlago, ki pa jo za izpeljavo svojega sklepanja potrebuje, mi je iz pravnega vidika težko razumeti,” je kritično zapisal ustavni sodnik Klemen Jaklič v svojem ločenem mnenju glede razpisa referenduma o drugem tiru.

“Ne morem se strinjati z razlago v 15. točki obrazložitve sklepa ustavnega sodišča, da je DVK prvi odstavek 33. člena ZRLI razumno razlagala tako, da ta določa 30 dni kot najkrajši mogoči in 45 dni kot najdaljši mogoči rok, ki mora preteči med sprejetjem oziroma objavo njene odločitve in dnevom glasovanja. Prvič, kako je DVK razlagala omenjeno določbo, niti ni mogoče vedeti, saj sklep nima obrazložitve, gre torej za ex post razlago ustavnega sodišča. Drugič, takšna razlaga nedopustno oži časovni okvir, ki omogoča izbiro datuma glasovanja in s tem zmanjšuje možnost izbire takšnega datuma, ki zagotavlja učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu. Tretjič, pritrditi pa je mogoče temu, da je izbor datuma v okviru, ki ga določa zakon – ne manj kot 30 in ne več kakor leto dni,” pa je v delno odklonilnem ločenem mnenju odločitev večine kritiziral ustavni sodnik Marko Šorli.

Ustavni sodnik Marko Šorli: “Med datumi, ki so na voljo v danem zakonskem okviru, je mogoče izbirati med tistimi, ki enako ali manj obremenjujejo pravico do glasovanja na referendumu, medtem ko izbira datuma glasovanja, ki v primerjavi z drugimi bolj omejuje pravico, pomeni nedovoljen poseg vanjo.” (Foto: STA)

Po mnenju Šorlija je imela DVK na izbiro kar nekaj datumov (nedelj) po 13. maju 2018, na primer vse do meseca julija, ne da bi s tem nepotrebno zavlekla datum ponovljenega glasovanja. Tako bi se lahko izognila temu, da bo sedaj, kot opozarja pobudnik, v drugem delu referendumske kampanje od 27. aprila 2018 do 2. maja 2018 ta kampanja v “mrtvem teku”. V tem času so namreč prazniki in šolske počitnice, kar državljani v velikem številu s premostitvijo enega delovnega dneva izkoristijo za dopuste, tridnevna premostitev pa omogoča desetdnevni dopust.

Vlada že določila 3, 8 milijona evrov za referendum, ki bi lahko bil združljiv z volitvami
Državna volilna komisija je po tistem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo izid lanskega referenduma, vnovično glasovanje razpisala za 13. maj, Vili Kovačič pa se je na sklep pritožil že naslednji dan. Prepričan je, da bi morali datum ponovnega glasovanja združiti z volitvami, saj bi tako po njegovih besedah glasovalo več ljudi, obenem pa bi prihranili proračunska sredstva. Vlada je v torek volilni komisiji za ponovno glasovanje na referendumu iz proračunske rezervacije prerazporedila 3,8 milijona evrov. Datum glasovanja je Kovačič neuspešno izpodbijal še drugič, saj se je s podobno pobudo na ustavno sodišče obrnil že pred lanskim glasovanjem. Poleg sklepa volilne komisije je Kovačič na ustavnem sodišču izpodbijal tudi dele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki govorijo o rokih, v okviru katerih se lahko določa datum referenduma. Tudi to pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti so ustavni sodniki zavrnili.

Tudi Pahorja prosil za pomoč
S pobudo o združitvi datumov se je obrnil tudi na predsednika republike Boruta Pahorja, a so v njegovem uradu pojasnili, da tokrat volitev v nobenem primeru ni mogoče razpisati hkrati z referendumom. Na sklep državne volilne komisije pa se je pritožil tudi na vrhovno sodišče, a je to pritožbo zaradi nepristojnosti zavrglo.

A. G.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Nov Golobov ‘mimostrel’ – še pred dnevi hvalil vitalnost Bidna

Premier Robert Golob je še pred nekaj dnevi hvalil...

Ne bo jim uspelo ustaviti preiskovanja energetskih poslov Roberta Goloba

Dlje časa smo lahko poslušali o obstoju sumov, da...

Podizvajalci vladajočih, ideološka vojska in udarna pest vladajoče levice

Slovenijo vodi "koalicija s civilno družbo". Predsednik vlade Robert...

Kako so zmerne sile pripeljale (skrajno) levico do zmage?

Razplet nedavnih predčasnih parlamentarnih volitev v Franciji, ki jih...