Na zadnji dan redne oktobrske seje bo pred poslankami in poslanci glasovanje o dr. Roku Svetliču kot kandidatu za ustavnega sodnika. Gre že za četrtega kandidata za ustavnega sodnika, ki ga je predlagal predsednik države Borut Pahor po tem, ko so prav vsi njegovi predlogi v Državnem zboru RS ostali brez zadostne podpore. V primeru, da se to zgodi tudi v primeru Svetliča, ki je bil pred samo predstavitvijo kandidature tarča diskreditacije, bi se problematike ustavne krize nadaljevale. Mandat ustavne sodnice Dunje Jadek Pensa se je namreč iztekel že julija lansko leto, slovensko ustavno sodišče pa je še vedno brez novega ustavnega sodnika.
Priznan pravnik dr. Matej Avbelj je namreč že v primeru neizvolitve prejšnjega Pahorjevega kandidata za ustavnega sodnika dr. Janeza Kranjca, ki velja za cenjenega pravnega strokovnjaka tako doma kot v tujini, dejal, da zavrnitev že treh kandidatov za ustavnega sodnika ni več samo politični problem, ampak je že prerasel v ustavno krizo. Večina kandidatov je zavrnjenih, čeprav so izpričano vrhunski pravni strokovnjaki, celo najbolj vrhunski, kar jih Slovenija premore, ne da bi javnosti bili predstavljeni kakršnikoli, kaj šele prepričljivi razlogi za zavrnitev,” je bil jasen redni profesor na Novi univerzi Avbelj, ki je hkrati dodal, da sistem imenovanj na vrhunske sodniške položaje v Sloveniji terja resno reformo, predvsem pa odpravo tajnega glasovanja v državnem zboru.
Ker so tedaj neizvolitev Kranjca poslanci leve opozicije celo zmagoslavno proslavljali, je na to Avbelj pripomnil, da takšno dogajanje in politične izjave ob njem predstavljajo dokaz popolne parlamentarne neodgovornosti in frapantne politične nekulture. “Posledično tako ravnanje razdiralno vpliva na ugled in delovanje institucij, kamor naj bi bili ti kandidati imenovani.” V pogojih take politične nekulture lahko, kot vse kaže, uspejo samo posamezniki, ki so izrazito politično profilirani, če se pravočasno znajdejo na pravi politični strani, ali pa se vse življenje trudijo dokazati, da so povsem brez barve, vonja in okusa, je dodal. Nekdanji ustavni sodnik Jan Zobec je poudaril, da so reakcije poslancev pokazale na globoko nerazumevanje ustavne demokracije in globoko nerazumevanje “svete trojice”: demokracije, človekovih pravic in vladavine prava. “Ne razumejo, da ustavni sodniki niso politiki, ampak da morajo biti osebe z izjemnim pravnim znanjem in izpričano poklicno ter osebno integriteto, ne pa osebe, ki bi sledile neki politični volji.”
Rok Svetlič, ki ga je predsednik republike predlagal že kot četrtega kandidata za ustavnega sodnika, je pravni strokovnjak, raziskovalec in predstojnik Pravnega inštituta pri Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Magistriral in doktoriral je pod mentorstvom dr. Tineta Hribarja, doštudiral pa je tudi filozofijo. Do leta 2020 je objavil 37 znanstvenih člankov, 17 poglavij v monografijah, 6 monografij in en univerzitetni učbenik. Kandidat za ustavnega sodnika bo za izvolitev na tajnem glasovanju potreboval vsaj 46 glasov, za zdaj pa še ni jasno, kakšno podporo si lahko Svetlič obeta.
Tarča diskreditacije postal tik pred javno predstavitvijo
Tik pred javno predstavitvijo kandidature za ustavnega sodnika je bil Svetlič deležen diskreditacije. Mediji so namreč povzeli objavo dr. Saše Zagorca na Twitterju, kjer ta trdi, kako naj bi Svetlič na enem izmed posvetov govoril o streljanju tujcev, ki nezakonito prehajajo mejo. Svetlič se je na to odzval z demantijem in pojasnilom. Odločno je zanikal je, da bi podal takšno izjavo in opozoril, da je trdil diametralno nasprotno. Svetlič se je v odzivu zatrdil, da lahko domneva, da je dr. Zagorc njegovo izvajanje narobe tj. diametralno nasprotno razumel. “Zakaj je svoj vtis dal v “predal”, kot se je izrazil na Twitterju, in ga vzel iz njega ravno v tem trenutku? O razlogu za to ne želim špekulirati, imam pa svoje mnenje,” je poudaril.
Svetlič, ki zase pravi, da je vse svoje raziskovalno in pedagoško delo posvečal varovanju človekovega dostojanstva in človekovih pravic, je ob predstavitvi kandidature za ustavnega sodnika zatrdil, da za njim ne stoji nobena stranka, ceh ali katedra in dodal, da je njegov cilj prispevati k temu, da bo vsak človek, še posebej z dna družbe, brez ekonomske, politične ali kakršnekoli druge moči, lahko verjel, da ima v slovenskem pravu zaveznika. Le kaj bo pretehtalo tokrat?
Nina Žoher