Avstrijske oblasti priznavajo, da se razmere v zdravstvenem sistemu poslabšujejo. Ministri vlade so se zato sestali še pred poletnim odmorom, na katerem so sprejeli 5-točkovni plan za izboljšanje zdravstvenega sistema. Plan je diametralno nasproten temu, ki ga predstavljajo slovenske oblasti. Severni sosedi nameravajo krepiti vlogo koncesionarjev v zdravstvenem sistemu, slovenski plan pa “dvoživkam” napoveduje vojno.
V kolikor se bodo vladni načrti uresničili, naj bi v Avstriji do konca leta vzniknilo 100 novih ordinacij. Še več, država bo tistim, ki bodo ordinacijo odprli, izplačala 100 tisoč evrov. Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Igor Muževič, ki je na vest iz Avstrije opozoril na socialnih medijih, je napovedane ukrepe komentiral: “V Avstriji dobiš 100 jurjev, če se odločiš postati koncesionar. V Sloveniji ne moreš postati koncesionar, tudi če plačaš 100 jurjev.”
Kleine Zeitung pa poroča tudi o preostalih ukrepih. Vlada bo investirala v programe prevencije obolenj, kot je denimo program zgodnjega odkrivanja raka na črevesju. Pomanjkanje zdravil nameravajo nasloviti z ustanovitvijo skladišča, kjer bi hranili aktivne sestavine zdravil. S tem bi omogočili lekarnam, da same pripravijo zdravila, v kolikor bi se po tem pojavila potreba. Z ukrepi nameravajo izboljšati tudi raven psihosocialne oskrbe. V prihodnosti se bodo bodoči psihoterapevti izobraževali na univerzah, kar bo predvidoma omogočilo kvalitetno in dostopno obravnavo pacientov. V dobi digitalizacije pripravljajo tudi aplikacije, ki bodo namenjeni podpori kronično bolnih.
Avstrijska javnost: Zakaj teh ukrepov niste sprejeli že prej?
Avstrijska javnost je ukrepe v osnovi sprejela z odobravanjem, a z očitkom, zakaj teh ukrepov vlada ni sprejela že prej. Minister za zdravje Johannes Rauch iz vrst Zelenih se je v intervjuju za ZiB2 branil, da se je vlada v preteklih letih borila predvsem s pandemijo in pojasnil, da je izredno težko sprejemati ustrezne reforme. Minister paket ukrepov sicer ocenjuje kot “zadetek v polno”.
Z ministrom se v osnovi strinja tudi ekonomistka Maria Hofmarcher-Holzhacker. V intervjuju za Kleine Zeitung je razložila, da so predlagani ukrepi smiselni, še posebej finančne spodbude za odpiranje ordinacij, ki bodo v prihodnje predstavljale “močan tržni signal”, še posebej na področju širitve mreže primarnega zdravstva. Ob tem pa opozarja, da se avstrijski zdravstveni sistem sooča tudi z resnimi strukturnimi težavami, ki bodo v prihodnje potrebovale strukturne reforme. Predlagani paket ukrepov za rešitev vseh težav ne bo zadoščal.
Zdravstvo na sončni strani Alp
Le nekaj ur vožnje iz Avstrijske prestolnice leži Ljubljana, kjer oblast načrtuje diametralno nasprotne ukrepe. Na oblast se je zavihtela s pomočjo nevladnih organizacij, ki danes prav tej oblasti izstavljajo račun. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je domnevno moral odstopiti, ker je predsednik vlade po enem letu ugotovil, da se njuna pogleda na reševanje zdravstvene krize razlikujeta. S tem si je zagotovil mir pred samodeklariranimi borci za javno zdravstvo, ki so pravzaprav isti obrazi, ki smo jih spremljali med protesti proti prejšnji vladi. Kolikor vemo (javnosti je bilo doslej razloženo bore malo), je v pripravi popolna ločitev zasebnega zdravstva od javnega. Ukinitev “dvoživk” so ti isti “borci” zahtevali že na nenavadnem protivladnem protestu, ki se ga je udeležil predsednik vlade Robert Golob. Več TUKAJ. V odsotnosti ministra za zdravje je ta danes hkrati predsednik vlade in minister za zdravje.
Slovenci, tisti bolj lucidni, bodo lahko tako iz prve vrste spremljali, kateri nabor ukrepov se bo bolje odnesel. Namig je na spletu ponudil profesor ekonomije Matej Lahovnik, ki je komentiral, da bodo mladi zdravniki, ki jih zanima družinska medicina, “vse bolj odhajali v Avstrijo, ker jezik ni več ovira, pogoji za delo in življenje pa so boljši, saj ne uvajajo socializma in oblast ne duši pridnih z dajatvami” in še “če bo vlada uveljavila idejo skrajne Levice, da bi obdavčili vse dohodke kot plače se bo vsem uspešnim podjetnikom splačala selitev k sosedom. Eni na avstrijsko Koroško, drugi v Opatijo, tretji v Gorico, ker bodo z razliko pri davkih v nekaj letih zlahka tam kupili nepremičnine.”
Žiga Korsika