V juniju je mogoče pričakovati, da bo Evropski parlament sprejel resolucijo o splavu, ki jo marsikdo označuje za sporno, saj bi ta celo lahko prisilila zdravnike, ki splavu nasprotujejo, da postopek izvajajo proti svoji verski ali moralni vesti, navaja medij Mandiner.
Osnutek sklepa, ki je bil vložen 25. maja in se bo o njem glasovalo v prvi tretjini junija, je podal Hrvat Predrag Fred Matić. Cilj dokumenta je priznati pravico do splava po vsej Evropi in zavrnitev zdravnikov zaradi vesti opredeliti kot “zavrnitev nudenja zdravljenja”. To bi pomenilo, da bi moral zdravnik splav izvesti tudi, če ima drugačen pogled na to temo, podkrepljen z globokimi prepričanji. Vsaka zavrnitev zdravnika na podlagi splošne logike zakonodaje bi verjetno vodila k sankcijam.
“Zakonodaja o splavu v izključni pristojnosti držav članic,” trdijo nasprotniki splava
Skupine, ki splavu nasprotujejo, so ob pogledu na vsebino osnutka v znak kritike zatrdile, da bi morala biti zakonodaja o splavu v izključni pristojnosti držav članic, ne pa evropskih institucij. Po mnenju strasbourške nevladne organizacije Evropski center za pravo in pravičnost nekateri politiki v Evropskem parlamentu želijo izkoristiti potencial instrumentov mehkega prava z uvedbo nove norme, da iz zakonodajnega vidika ne bi mogli govoriti o klasični pravni normi.
Konservativna nevladna organizacija navaja, da moči te strategije s strani politikov, ki podpirajo splav, ne gre podcenjevati. Poudarjajo, da čeprav odločitve Evropskega parlamenta nimajo resnično zavezujoče veljave, lahko organizacija z oblikovanjem javnega mnenja še vedno razkrije svoje namene glede idealne usmeritve zakonodajnega postopka v prihodnost. Če bi prišlo do sprejetja resolucije, bi tak diskurz zlahka legitimirali s političnega vidika, čemur bi lahko sledila dejanska zakonodaja v vsaki državi članici. Poslanci Evropskega parlamenta očitno zato stremijo k temu, da bi imela njihova odločitev posreden pravni učinek.
Prihajajoča odločitev Evropskega parlamenta se močno opira tudi na resolucijo Centra za reproduktivne pravice, ki jo sponzorira Fundacija odprte družbe, nevladna organizacija, povezana z Georgeom Sorosom. Trdijo, da 59 odstotkov žensk v rodni dobi živi v državi, ki široko dovoljuje splav, 41 odstotkov žensk pa živi v državah z omejevalno zakonodajo. “V EU samo ena država članica splava v nobenem primeru ne dovoli splava (Malta), ena pa le v zelo redkih primerih (Poljska). Od EU se pričakuje odziv na račun nespoštovanja človekovih pravic žensk, vključno s pravico do varnega in zakonitega splava, ki je eden glavnih ciljev napadov”, navajajo.
Resolucija, o kateri sedaj razpravlja odbor Evropskega parlamenta za pravice žensk, je še posebej osredotočena na Poljsko. V pretežno katoliški Poljski, ki že ima veljavne stroge predpise o splavu, je ustavno sodišče namreč odločilo, da mora poljski parlament še dodatno poostriti zakonodajo. Predlog je za nekaj časa razdelil poljsko družbo in povzročil začasen “zastoj” v domači politiki, poroča Remix.
Nina Žoher