Ob novici o smrti nekdanjega dolgoletnega direktorja Luke Koper Bruna Koreliča bode v oči njegova izjava za MSM medije. MSM mediji to izjavo še posebej izpostavljajo, zagotovo pa se ob tem dvigne obrv prav vsakemu, ki vsaj malo pozna politično dogajanje v osemdesetih letih – ob dejstvu, da se to dogaja še danes.
Mediji izpostavljajo izjavo preminulega Bruna Koreliča, da je “v Luko Koper prišel leta 1977, ko “tam še ni šarila politika”, a spomnimo, da gre za enega ustanovnih članov Foruma 21, ki ga je leta 2004 ustanovil zadnji partijski šef Milan Kučan.
Leta 1944 rojeni Bruno Korelič je v Luko Koper prišel leta 1977, ko so jo pestile finančne težave, zapustil pa jo je leta 2005, ko se je, kot je za medije pojasnil leta pozneje, začela v podjetje vmešavati politika, dejstvo pa je, da je bil tudi sam del političnega establishmenta in je sodil med t. i. “oldboyse”.
Bruno Korelič je v intervjuju za Siol leta 2017 povedal, da je bila vsa infrastruktura Luke Koper zgrajena s sredstvi podjetja ter s pomočjo gospodarstva in bank, brez državne podpore. Nasprotno, država je leta 1994 z novimi predpisi podjetje nacionalizirala, kar je Korelič opisal kot “krajo luškega delavca”. čeprav je dosegel dogovor, da se država ne bo vmešavala v vodenje podjetja, se je konec leta 2004 to spremenilo. Takrat je vlada nastavila svoje ljudi, prednostne delnice spremenila v glasovalne in tako omogočila politiki večji vpliv.
Koreličev odhod iz vodilnega mesta Luke Koper
Korelič se je po dolgoletnem vodenju Luke Koper umaknil v času prve Janševe vlade. Po koncu Janševe vlade je v letu 2009 sledila bliskovita menjava, kjer je Roberta Časarja, tudi kandidata SDS na parlamentarnih volitvah 2008, zamenjal Gregor Veselko. Takrat so pričeli “tranzicijski mediji” kar naenkrat po še danes znanem scenariju čudežno poročati o zgrešenih investicijah takratne uprave in nadzornikov. Zadeva je prišla tako daleč, da se je več let nerazumno vlekla po obalnih sodiščih. Poročevalec v zadevi koprski nadzorniki je bil nihče drug kot Miodrag Đorđevič, sedanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, je poročal Prava.si.
Kljub temu da so nadzorniki tudi v ponovljenih postopkih dokazali svojo nedolžnost, jih je na koncu pokopala odločitev višjega koprskega sodišča in obali zvestega Vrhovnega sodišča RS. Le-ti so s svojo odločitvijo poskrbeli, da so nadzorniki izgubili veliko pravnih možnosti, da bi sodno bitko dobili.
Da bi se skrenila pozornost iz glavnih akterjev, so leta 2010 proti njim celo vložili tožbo, da bi jim po že videnem scenariju preprečlili vrnitev na položaj v prihodnje. Nekdanji nadzorniki so v odprtem pismu takrat opozorili na težave, omenjeno tožbo pa so označili kot del strategije, ki je preprečila njihovo vrnitev na pomembne položaje. Postopek pregona so videli kot del institucionalnega pritiska na podjetnike, ki je bil podprt z medijskimi napadi in manipulacijami, povezanimi z rivalstvom med političnimi strankami. Omenili so tudi vpliv močne odvetniške skupine s slovenske obale, ki naj bi nadzorovala in usmerjala to gonjo, ki spominja na delovanje jugoslovanske politične policije, je poročal Perš.
“Dovolj ste se nakradli, zdaj smo na vrsti mi”
Zakaj je v prvi Janševi vladi Korelič odstopil s položaja predsednika uprave, je obstajalo več možnih razlogov, omenjeni portal pa navaja tri, in sicer, da ga je v to odločitev prisilil oče Janeza Starmana, sedanjega predsednika Odvetniške zbornice Slovenije, nekdanjega glavnega kandidata SD na Obali. Drugi morebitni razlog naj bi Korelič v svoji avtobiografski knjigi priznal sam, in sicer je zapisal: “Petnajst let ste bili pri koritu in ste si dovolj nakradli, sedaj smo na vrsti mi”.
Kot tretji razlog pa navaja dejstvo, da Korelič kot avtokrat enostavno ni hotel sodelovati v kakršni koli več članski upravi. Nekateri drugi spet pravijo, da je bil skrajni čas za njegov odhod, saj je močno zaviral razvoj Luke Koper.
Korelič je lansiral Jamnika
Ob izidu knjige Moja pot leta 2014 je za Primorske novice kot ključno za Luko Koper izpostavil ustrezno železniško povezavo in drugi tir. “Če tega ne bo, se bo razvoj Luke ustavil, česar si najbrž nihče ne želi,” je dejal, glede izvedbe pa je bil precej pesimističen. Drugi tir je zdaj v gradnji, poskusno obratovanje je predvideno leta 2026. Korelič tega projekta ni dočakal. Kot poroča STA, se je zavzemal tudi za tretji pomol. No, Primorske novice pa seveda niso objavile vse resnice o Koreliču. Prav on je bil dejansko boter, ki je v slovensko gospodarstvo lansiral Boruta Jamnika, sicer nečaka nekdanje poslanke SD in nekdanje izolske županje Brede Pečan. V Luko Koper pa je hotel svoje ljudi pripeljati tudi sedaj že pokojni Janez Zemljarič, ki je bil v času po osamosvojitvi vplivni politični boter.
Bruno Korelič se od upokojitve praktično ni pojavljal v javnosti, veljal je celo za bolnega. Poskrbel je za vtis, da nima nobenega vpliva več. V resnici pa je preko svoje mreže še zmeraj obvladoval vsa ključna primorska podjetja, pri čemer mu je zvesto pomagal njegov protežiranec.
Ob tem velja spomniti, kdo vse je bil član Foruma 21. Med drugim Zoran Janković, Niko Toš, Zdenko Roter, Ljubo Bavcon, Gojmir Lešnjak, Polona Vetrih, Vita Mavrič, Lev Kreft, Peter Božič, Bine Kordež, Miran Goslar, Tone Turnšek, Miloš Kovačič …
A. H.