“Molk takratnega političnega vrha – gospoda Pahorja, gospoda Türka, gospoda Križaniča, gospoda Zalarja in gospe Kresalove, ki so bili vsi zelo podrobno obveščeni o primeru, nekateri celo večkrat, daje v zadevi Farrokh realno podlago za razmišljanje o spregi politike in nekaterih upravljalskih struktur v NLB,” je bil jasen predsednik preiskovalne komisije, zaradi česar preiskovalna komisija v bistvenih ugotovitvah ugotavlja tudi politično odgovornost, predvsem v smislu opustitve dolžnega ravnanja nosilcev oblasti.
Danes je potekala novinarska konferenca, na kateri je predsednik preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu dr. Anže Logar spregovoril o nekaterih bistvenih ugotovitvah, do katerih je komisija prišla v zadevi suma pranja denarja v največji sistemski banki NLB. Bistvene ugotovitve so dosegljive tudi tukaj.
“Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Slovenije se z Novo Ljubljansko banko ukvarja od novembra 2016, torej od takrat, ko je bilo sprejeto vmesno poročilo o Factor banki in Probanki. Takrat je bilo namreč v parlamentarni razpravi večkrat izraženo stališče poslancev, naj se preiskovalna komisija primarno loti NLB, z domnevo, glede na to, da gre za največjo banko, da so tam lahko nastale tudi največje nepravilnosti,” je uvodoma dejal predsednik preiskovalne komisije. Nato je pojasnil, da je komisija maja letos s križanjem različnih dokumentov ugotovila sum pranja denarja in na podlagi tega tudi ciljno zahtevala dokumentacijo od banke in ostalih nadzornih institucij. “Preliminarni pregled dokumentov je nakazoval, da gre za veliko zadevo in zaradi teže ugotovitev smo tudi predvidevali, da zadeva Farrokh vključuje tudi obveščevalne podatke,” je povedal dr. Logar. Nato je izpostavil, da preiskovalna komisija, ki jo vodi, nima dostopa do obveščevalnih podatkov, “zato smo pripravili nek povzetek zadeve Farrokh in za pridobitev teh obveščevalnih podatkov zadevo naslovili na Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Seveda, izkazalo se je, da smo imeli prav. Namreč, KNOVS je začel z delom in pri svoji preiskavi teh podatkov ugotovil številne nepravilnosti, o čemer je predsednik te komisije včeraj tudi obvestil javnost,” je povedal poslanec dr. Anže Logar.
Logarjeva komisija sprejela poročilo, razdeljeno na tri dele
Nadalje je pojasnil, da je komisija sprejela poročilo, ki je razdeljeno na tri dele: javni del, “kamor smo vključili vse, kar je bilo mogoče vključiti in ne spada pod bančno tajnost, poslovno skrivnost ali ni označeno z eno od stopenj tajnosti od interno do tajno”; drugi del, ki “podrobno opisuje dogajanje znotraj NLB in vsebuje podatke, ki so označeni bodisi s poslovna, bodisi z bančna tajnost,” sledi pa še del, “ki vsebuje obveščevalne podatke, podatke ministrstev, policije, ki so označeni z eno od stopenj tajnosti, in je dostopen samo v t. i. tihi sobi Državnega zbora RS v natisnjeni različici za tiste, ki si ga bodo proti podpisu ogledali.”
Kaj vse se je dogajalo v slovenskih bankah?
Dr. Logar je dejal, da je preiskovalna komisija, ki jo vodi, v fazi preiskave zasegla tudi interno e-korespondenco zaposlenih v NLB v povezavi z zadevo Farrokh. “Naj jasno povem: To, kar se je dogajalo v NLB, in način, po katerem je delovala banka v zadevi Farrokh, je popolnoma nesprejemljiv. Nesprejemljiv za banko, kaj šele za največjo banko v državni lasti. Če bi me pred letom dni kdo vprašal, ali je kakšen takšen posel mogoče izpeljati ob vseh nadzorniških mehanizmih v NLB, bi se mu smejal in mu zatrjeval, da kljub temu, da poznam določene bančne skrivnosti Probanke in Factor banke, menim, da se to v tej banki ne more dogajati. Ampak, očitno se je,” je povedal predsednik preiskovalne komisije.
Nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim …
“Tudi vse nadzorne institucije so sodelovale po načelu “nič ne vidim, nič ne slišim, nič ne govorim”, zaradi česar je bilo bistveno težje zbrati vse bistvene dokaze, ki so bili zelo fragmentirani po različnih sklopih,” je pojasnil dr. Logar in dodal, da je bilo v nadzornih institucijah – Banki Sloveniji, Uradu za preprečevanje denarja in Komisiji za preprečevanje korucije – z zadevo glede suma pranja denarja v NLB seznanjenih približno 100 ljudi.
Preiskava je bila! Le kaj je preprečilo epilog?
Pojasnil je tudi, da je Policija zadevo v času, ko se je dogajala, preiskovala, toda preiskava se je kar naenkrat ustavila, in to brez nujnega epiloga, ki ga predvideva 148. člen Zakona o kazenskem postopku. “S tem so kršili svojo temeljno področno zakonodajo, ki predvideva postopke in ravnanja ob takšnih ugotovitvah,” je menil dr. Logar in dodal, da se v preiskovalni komisiji sprašujejo, koliko takšnih primerov bi še lahko ugotovili v primeru notranje oziroma zunanje bančne kriminalitete in posledično, ali je izplen pregona bančne kriminalitete tako pičel ravno zato, ker so morda ravnanja policije podobna tudi v kakšnih drugih eksplicitnih primerih, povezanih z bančno kriminaliteto.
Poslanec je nadalje še opozoril, da je primer suma pranja denarja tako pomemben, ker gre za zgodbo, kjer je prek evropske banke, v tem primeru slovenske največje državne banke NLB, bila v evropski plačilni promet v obtok spravljena milijarda iranskega denarja sumljivega porekla. “In tudi med drugim na takšen način, da je več 10 milijonov evrov gotovine končalo v neoznačenih kovčkih, za neznanega naslovnika, na neznanem kraju in zaradi odprtih evropskih meja v neznani državi, morda tudi Sloveniji. Zato je preiskovalna komisija skupek vseh treh poročil pripravila kot naznanitev suma kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete in skladno s tremi sprejetimi sklepi predlaga, da Državni zbor RS kot institucija, ki – kot smo včeraj slišali iz KNOVS – uradno o tej zadevi ni bil obveščen, pošlje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu, da se postopek tudi ustrezno začne,” je povedal predsednik preiskovalne komisije. Dodal je še, da se je po njegovih podatkih postopek sicer že začel, “ampak verjamemo, da bo to poročilo pomembno dopolnilo ali vsaj skrajšalo postopek preiskave”.
Komisija bo še naprej zahtevala odgovore
Predsednik preiskovalne komisije dr. Logar je še dejal, da komisija v dveh dodatnih predlogih sklepov predlaga, da v vseh organih, kjer je po mnenju preiskovalne komisije šlo za nepravilnosti, opustitev dolžnega ravnanja, opravi zelo natančen notranji nadzor, kje in kaj je šlo narobe, ter se morebiti odgovorne tudi ustrezno sankcionira in da Vlada RS kot skupščina SDH-ju naloži, da zahteva od NLB pripravo podrobnega poročila o zadevi Farrokh, z vidika, kje so tisti uslužbenci NLB in odgovorni, ki so sodelovali v tem projektu, danes v hierarhiji in strukturi NLB. “Preiskovalna komisija je dodatno sprejela tudi sklep, da se predlaga kolegiju državnega zbora, da se to poročilo uvrsti na septembrsko sejo, da se ta snežna kepa lahko čim prej začne kotaliti v smeri, kjer bi se takšne zadeve morale kotaliti,” je zaključil dr. Logar.
J. F.