Vse več evropskih držav se odloča za ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka oziroma naborništvo, med njimi tudi Hrvaška. Pri nas pa obrambni minister Marjan Šarec pravi, da “še nismo tako daleč”. Spomnimo, da so že v antiki vedeli, da “če želiš mir, se moraš pripraviti na vojno”.
“Obvezno naborništvo? Sprašujete me za mnenje. Bom zapisal kratko nit. Naborništvo je bilo pri nas od 1868 do 2003. Skozi različne države. Ukinjeno je bilo zaradi profesionalizacije vojske in kolektivne obrambe – zanašanja na zavezništvo. Nacionalna obramba je bila zanemarjena,” je jasen varnostni strokovnjak Boštjan Perne.
Varnostni strokovnjak Boštjan Perne pa je na omrežju X (tukaj) pojasnil, zakaj bi vnovično uvedbo potrebovali tudi pri nas. Spomnil je, da je bila po ukinitvi naborništva leta 2003 zanemarjena nacionalna obramba. Obenem zadnje generacije niso več želele služiti v vojski, posledično pa je bilo veliko “civilnega služenja”. Pozneje profesionalizacija ni šla po načrtu, v zadnjih petih letih pa je bilo zelo težko pridobiti kader tako za profesionalno kot tudi rezervno sestavo Slovenske vojske, ob čemer se je varnostno okolje spremenilo.
Posebej je izpostavil vojno v Ukrajini in nemirni Balkan. Nepomembne niso niti vojne na Bližnjem vzhodu, ki predstavljajo tako neposredno kot tudi posredno grožnjo (ilegalne migracije). Spomnil je tudi na nevarnost terorizma in kibernetske grožnje, po drugi strani pa zveza Nato zahteva izpolnjevanje obljub in vlaganje v obrambne kapacitete. Perne: “Slovenija ne izpolnjuje obljub zavezništvu že deset let. Kar je večji problem, pa je, da Slovenija nima organizirane nacionalne obrambe, torej dovolj množične obrambe, ki bi temeljila na lastnih silah in bi bila organizirana teritorialno. Zakaj je to pomembno?”
Poleg Nata potrebujemo tudi nacionalno obrambo
Perne je ob tem pojasnil, da se Nato osredotoča na vojna žarišča, obenem pa zavezništvo ni povsem enotno. Napad na eno zaveznico še ne pomeni avtomatske vojne za vse zaveznice, marveč se slednje same odločijo, kako bodo pomagale. Opozoril je, da niti Američani za vojne v tujini niso več pripravljeni žrtvovati svojih ljudi. Posledično države vzpostavljajo tudi nacionalno obrambo, ki je utemeljena na množičnosti. “Pri nas so zadnji naborniki stari 38 let in več, zato o resni rezervi ne moremo govoriti. Prostovoljno služenje je sicer kakovostno in kar uspešno, a ne daje dovolj kadra.”
“Pri naborništvu je več težav od infrastrukture, motivacije do stroškov, ki niso majhni. Po drugi strani vzpostavitev nacionalne obrambe brez naborništva ni možna. Ob naborništvu je močna profesionalna vojska še vedno nuja, saj moderno bojišče zahteva profesionalna znanja.” Spomnil je, da Hrvaška s 1. 1. 2025 uvaja obvezno trimesečno naborništvo. Ker gre za nam podobno državo, bi bilo smiselno spremljati ta proces in ga prilagoditi naši državi. Izkušnje iz tujine so v tem primeru zelo dragocene.
Za ponovno uvedbo vojaškega roka si prizadevajo tudi v Srbiji, kjer je pobudo za vnovično uvedbo podal Generalštab srbske vojske, predlog pa je bil že predan srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću (tukaj).
Vojska ima tudi močno vzgojno komponento
Če želimo ustrezno obrambo naše države, bo uvedba naborništva nujna, verjetno pa je to vprašanje, na katerega bi morali ljudje odgovoriti na referendumu. Spomnil je še, da trenutni šolski sistem ostro zavrača vsako misel na “militarizacijo”, čeprav bi bilo določene veščine s področja vojskovanja smiselno uvesti v sam šolski sistem. Naborništvo je pomembno tudi kot sredstvo vzgoje, kjer se ego posameznika prilagodi kolektivu. Perne: “V vojski ni Rambotov, v vojski šteje samo enota. Tega danes mladi ne razumejo, ker jih sistem vzgaja v egoiste. Vsi odlični, vsi nadpovprečni … A vsak zase.”
Domen Mezeg