Nova razsodba vatikanskega doktrinarnega urada pravi, da se transseksualne osebe lahko krstijo, in prav tako odpira možnost, da se transspolnim in homoseksualnim parom dovoli, da služijo kot botri, hkrati pa nakazuje, da “homoseksualni življenjski slog” ostaja grešen in da bi bilo treba upoštevati primernejše možnosti. Odločitev, ki je prišla kot odgovor na niz dubia ali “dvomov”, ki jih je vložil brazilski škof, so pozdravili zagovorniki LGBTQ+ katoličanov, ki pa z odgovorom še vedno niso zadovoljni.
“Če to ne bi povzročilo škandala ali zmede med drugimi katoličani, “lahko transseksualec – tudi tisti, ki je bil podvržen hormonskemu zdravljenju in operaciji spremembe spola – prejme krst pod enakimi pogoji kot drugi verniki,” piše v dokumentu vatikanskega dikasterija za nauk vere. Dokument, ki sta ga 31. oktobra podpisala papež Frančišek in kardinal Víctor Manuel Fernández, prefekt dikasterija, je bil 8. novembra v italijanščini objavljen na spletni strani urada.
Dubia je 14. julija oddal škof Giuseppe (José) Negri iz Santo Amara v Braziliji, član Papeškega inštituta za tuje misijone. Šest dubia, ki jih je izdal Negri, se osredotočajo na to, ali so transseksualci lahko krščeni, ali so lahko botri, ali lahko aktivno homoseksualni pari služijo kot starši krščenemu otroku in ali je homoseksualec, ki živi v zunajzakonski skupnosti, lahko boter otroku ali priča pri poroki. V pismu odgovora, ki sta ga 31. oktobra podpisala tako papež Frančišek kot prefekt DDF kardinal Víctor Manuel Fernández, je dikasterij navedel, da je aktiven homoseksualni življenjski slog še vedno grešen in potencialni vir škandala ter da je krst mogoč, vendar je potrebna previdnost.
Še vedno gre za grešni življenjski slog
“Transseksualec – ki je bil podvržen hormonskemu zdravljenju in operaciji zamenjave spola – lahko prejme krst pod enakimi pogoji kot drugi verniki, če ni nobenih situacij, v katerih obstaja tveganje za sprožitev javnega škandala ali dezorientacije med verniki,” je odgovor. V primeru transspolnega otroka ali mladostnika lahko sprejmejo tudi krst, “če so dobro pripravljeni in voljni,” je zapisano v odgovoru, piše Crux. Vendar pa tudi opozorjajo, da je treba upoštevati posebne premisleke, ko gre za transseksualce, ki prejmejo krst, “zlasti kadar obstajajo dvomi o objektivni moralni situaciji, v kateri je oseba, ali o njenem subjektivnem nagnjenju k milosti.”
Odgovor je citiral Katekizem katoliške Cerkve (KKC), ki pojasnjuje, da ko je oseba krščena brez kesanja “težkih grehov”, ne prejme “posvečujoče milosti” zakramenta, čeprav prejme “zakramentalni značaj”. Teološko gledano pomeni, da je oseba še vedno krščena in zato nagnjena k milosti. V odzivu je tudi citiran papež Frančišek, ki je v svoji apostolski spodbudi Evangelii gaudium dejal, da “vrata zakramentov [ne] bi smela biti zaprta iz kakršnega koli razloga,” zlasti krsta, saj Cerkev “ni carinarnica, je očetovski dom, kjer je prostor za vsakega človeka z njegovim delovnim življenjem.” Meni, da bi Cerkev morala vedno pozivati k polnemu uresničevanju vseh posledic prejetega krsta, ki jih je treba vedno razumeti in uporabiti na celotnem potovanju krščanskega uvajanja.
Lahko sprejme vlogo botra, če to ne bi povzročilo škandala
Glede tega, ali lahko transseksualna oseba služi kot boter, so odgovori kazali na previdno odprtost, češ da je transseksualna oseba pod določenimi pogoji “lahko sprejeta v nalogo botra ali botre”. Glede na to, da vloga botra ni pravica, “pastoralna previdnost zahteva, da se ne dovoli, če obstaja nevarnost škandala, neupravičenega legitimiranja ali dezorientacije v izobraževalni sferi cerkvene skupnosti.” Boter je lahko vsakdo, ki “ima sposobnost in živi življenje v skladu z vero in službo, ki jo prevzema,” je zapisano v odgovoru, ki razlikuje med dvema homoseksualnima osebama, ki živita v zunajzakonski skupnosti, in homoseksualnim parom, ki odkrito živi v romantičnem razmerju, ki je dobro poznan njihovi skupnosti.
Kar zadeva biti priče na poročnem obredu, so odgovori rekli, da “v trenutnem kanonskem pravu nič ne prepoveduje”, da bi bila homoseksualna ali transseksualna oseba priča pri poroki. O tem, ali bi lahko istospolni par služil kot starš otroku, pridobljenemu s posvojitvijo ali nadomestnim materinstvom, ki ga želijo krstiti, je bilo v odgovorih rečeno, da “mora biti otrok krščen za utemeljeno upanje, da se bo izobraževal v katoliški veri.” Odgovori so se nanašali tudi na to, ali je oseba, ki vodi aktiven istospolno usmerjen življenjski slog, lahko boter. Odgovor je ob citiranju kanonskega prava pokazal tudi previdno odprtost, pri čemer je treba najprej razmisliti o primernejših kandidatih.
LGBTQ skupnost bi šla še korak dlje
Medtem ko so odzivu nasprotovali nekateri, ki so trdili, da odpira vrata spremembi cerkvenega nauka o homoseksualnosti in vprašanjih LGBTQ+, so zagovorniki pozdravili odločitev kot pomemben korak naprej, čeprav ne gre dovolj daleč. V izjavi, v kateri se je odzval na odzive DDF, je Francis DeBernardo, izvršni direktor zagovorniške skupine LGBTQ+ New Ways Ministry, dejal, da so odgovori dokaz, da se “želja papeža Frančiška po pastoralno osredotočenem pristopu k vprašanjem LGBTQ+ uveljavlja”.
Rekli so, da so odgovori DDF v nasprotju s prejšnjimi stališči Vatikana in omejitvami, ki so jih nekateri ameriški škofje uvedli za LGBTQ+ posameznike. Dovolitev transspolnim osebam, da so krščene in služijo kot botri in priče na katoliških porokah, je potrditev, da se sicer zadeve spreminjajo njim v prid vendar, da bi morala Cerkev storiti “še več za enakost LGBTQ”.
Tanja Brkić