“Tudi Zahod gre po poteh Argentine. Tiska denar, ki ga nima, in zapravlja denar, ki ni naš. To govorim na ravni države. V Sloveniji se lahko naučimo iz argentinske zgodbe, da dolgoročno so vzdržne javne finance, če se država prekomerno ne zadolžuje in intervenira z denarjem na trgu. V kolikor pa pride do prevelikih primanjkljajev in državne intervencije, pa je ta pot lahko pogubna,” je v tokratni oddaji z naslovom Večer v kavarni Hayek pojasnil menedžer in voditelj podkasta Matej Rigelnik.
Tokratna oddaja je bila posvečena ukrepom argentinskega predsednika Javierja Mileia, s katerimi se ta poskuša znebiti socialističnega gospodarstva. Menedžer in voditelj podkasta Matej Rigelnik se je najprej odzval na navedbo, da se je Javier Milei soočil s kritiko o nepoznavanju gospodarstva: “Javier Milei je bil v Sloveniji s strani ene od voditeljic nevladnih organizacij predstavljen kot norec z motorko. Kot nek ekscentričen politik z neko liberalno ali neoliberalno doktrino, ki bo ugonobil narod in ki bo omogočil kapitalu, da prosperira v državi.” Ob tem je dodal, da je Milei bistveno kompleksnejše bitje, kot ga je opisala predstavnica te nevladne organizacije. “Je doktor ekonomskih znanosti in absolutno se mu ne more očitati ekonomskega neznanja. Od teh zahodnih držav je zagotovo eden najbolj ekonomsko podkovanih politikov. Njegova glavna ideološka ali pa politična ideja je prostotržni mehanizem, ki ga je poskušal tako ali drugače implementirati v Argentini,” je izpostavil.
Seveda je Javier Milei po Rigelnikovih besedah kot oseba zelo ekscentričen, ker je vodil zelo specifično kampanjo, prilagojeno njegovemu stilu, igra kitaro in poje. “Skratka nekaj nepredstavljivega za slovensko okolje, a je uspel prepričati Argentince. Z motorko je poskušal ponazoriti to, da bo rezal in zmanjšal delež države in vse birokracije, ki se je v vseh teh letih intervencionizma v Argentini prepletla v vsakdanje življenje ljudi,” je izpostavil.
Argentina je država, ki je bila na začetku 20. stoletja svetilnik sveta, je spomnil v nadaljevanju in dodal, da je bila takrat ena izmed najrazvitejših držav, od leta 1917 pa je pričela počasi nazadovati. To so poleg hiperinflacije povzročile različne valutne krize, bankroti držav, različne oblike intervencionizma, na katere je vplivala politika. Milei je tako tisti, ki poskuša to državo speljati na normalno pot.
Argentinska novinarka in politična analitičarka Candela Silva Sol je povedala, da je Mileiev glavni dosežek v predsedniški vlogi zmanjšanje inflacije. “Od lanskega decembra do letošnjega julija je upadla z dvajsetih odstotkov mesečno na štiri odstotke mesečno. To je pomembno, če upoštevamo, da je bila letna inflacija leta 2023 kar 211-odstotna,” je izpostavila in dodala, da je bil drugi pomemben ukrep znižanje zapravljanja javnega denarja.
“Milei je uvedel drastične ukrepe, da bi zmanjšal moč države. Vključujoč znižanje vladnih stroškov, zmanjšanje ministrstev in vladnih uradov ter privatizacijo državnih podjetij. Cilj njegovega pristopa je znižanje fiskalnega primanjkljaja in zmanjšanje vmešavanja države v gospodarstvo. Prav tako je začel izvajati trgovsko ravnovesje z ukinitvijo tarifnih preprek in spodbujanjem tujih investicij, katerih cilj je integrirati Argentino v globalni trg in izboljšati tekmovalnost nacionalne ekonomije,” je izpostavila. Dodala je, da se sooča s številnimi izzivi, saj v obeh domovih nima večine, zato tudi težko uveljavlja korenite spremembe, kot sta reforma dela in privatizacija neprofitnih državnih podjetij. “Vmesne volitve leta 2025 bodo ključne za uresničitev obsežnejših sprememb, ki jih država potrebuje. Mileiev projekt še vedno uživa približno 50-odstotno javno podporo, vendar kljub temu obstaja močan odpor starih struktur oblasti, ki nasprotujejo spremembam,” je še povedala.
V nadaljevanju sta se gosta posvetila vsebini Mileievih reform. Rigelnik je povedal, da je bila država pred njegovim prevzemom oblasti v hiperinflacijskem stanju, inflacija na mesečni ravni je namreč dosegla 25 odstotkov. Po določenih podatkih je inflacija lanskega decembra dosegla celo 16.000, 17.000, 18.000 odstotkov, kar je kazalo na to, da je Argentina na poti v še večjo in višjo hiperinflacijo. “Milei si je zadal, da bo to inflacijo ustavil, glavni argument za to je bil, da inflacija običajno prizadene najrevnejše ljudi. Najbolj socialni ukrep, ki ga lahko naredi, je, da poskuša ustaviti inflacijo. Dosegel je pomemben napredek v primerjavi z lanskim decembrom, saj se je inflacija zmanjšala z mesečnih 25 odstotkov na okoli od 3,9 do 4 odstotke mesečno,” je izpostavil. V zadnjem času naj bi v Argentini tako sprejeli dodatne ukrepe, na osnovi katerih pričakujejo, da bo inflacija na mesečni ravni do konca leta dosegla približno 2 odstotka. To je po njegovih besedah temeljni finančni ukrep, ki ga je sprejel, da bi “ublažil draginjo za najranljivejši sloj prebivalstva, poleg tega je implementiral močno politiko rezanja stroškov na državni ravni, postavil je tako imenovano fiskalno sidro, kar pomeni, da je vlagateljem in domači javnosti obljubil, da država ne bo porabila več denarja, kot ga dobi iz davščin”. Nadalje je izpostavil: “On je ustvaril močen presežek državne blagajne.”
Država je zelo slab upravljalec ekonomske vrednosti
Med “mainstream ekonomisti” prevladuje mnenje, da se z večanjem javne porabe sorazmerno večata tudi bruto domači proizvod in s tem blagostanje ljudi. Na vprašanje, zakaj ni tako, je Rigelnik pojasnil, da je država na splošno zelo slaba upravljavka ekonomske vrednosti, saj je pri svoji dejavnosti zelo neučinkovita. “Milton Friedman je dal za primer, če bi dali puščavo v upravljanje državi, bi hitro zmanjkalo peska v tej puščavi. Mislim, da na tej ravni pokaže, da je nujen, ampak slab upravljalec neke ekonomske vrednosti. Večja državna potrošnja za sabo potegne neučinkovitost in za sabo v velikih primerih potegne tudi klientalizem in korupcijo,” je izpostavil.
Rigelnik se je januarja in julija letos mudil v Argentini. “Stanje v Argentini pred prevzemom oblasti je bilo katastrofalno, hiperinflacija. Te njegove politike bistveno odstopajo od politik tako imenovanega progresivnega Zahoda. Ker Zahod, tudi Slovenijo, v zadnjih 20 letih, ne vem, kdaj se je ustvarilo nek proračunski presežek države v deležu nekega bruto domačega proizvoda z davščinami, vedno bolj posega v življenje posameznikov in tudi podjetij,” je dejal. Milei je po njegovih besedah ubral ravno obratno pot, kot smo jo mi. “Milei je ukinil Sazas, mi pa smo ravnokar povečali prispevek za RTVS,” je dodal. Po Rigelnikovih besedah Milei ne bi odpravil države, temveč bi jo skrčil na temeljne funkcije. “On predvideva delež države v nekem bruto domačem proizvodu okoli 25 odstotkov. Z vsemi guvernerji provinc v Argentini so podpisali tudi neko deklaracijo in sporazum, v katerem so definirali, da proračunskih primanjkljajev naj ne bi bilo več in da bodo delež države omilili na 25 %. Njegova temeljna ugotovitev je, da je eden glavnih razlogov za tako katastrofalno sliko Argentine v preteklosti predstavljala državna intervencija in seveda tudi visoka poraba s strani države,” je poudaril.
Eno od ključnih spoznanj tržnih ekonomistov je, da ena vladna intervencija – npr. davek ali subvencija – povzroči še več vladnih intervencij. Ker je Milei tudi velik nasprotnik državnega intervencionizma, so predvajali kratko animacijo, ki je dostopna na spodnji povezavi.
Premier in ministrica za gospodarstvo sta delila mnenje, da je cena 1,5 evra previsoka za liter kravjega mleka. Primerna cena naj bi znašala 1 evro, zato so tudi določili najvišjo mogočo ceno. Ta cena prizadene kmetico Lojzko, ker se ji ne splača več proizvajati mleka. Ker v trgovinah začne zmanjkovati mleka, začnejo potrošniki kupovati sojino mleko kot nadomestek za kravje mleko, ki stane 1,5 evra na liter. Nato cena zaradi povečanega povpraševanja naraste na 2 evra, kar začne jeziti potrošnike. Ker so ljudje postali jezni, se je pojavila možnost odprave regulacije najvišje cene kravjega mleka in določanje najvišje cene sojinega mleka, tretja možnost pa se je pokazala v tem, da bi kmetici Lojzki za vsak liter mleka dali en evro subvencije. Ker so se odločili za slednje, je kmetica Lojzka spet odprla kmetijo, saj je za vsak liter dobila 1 evro subvencije, potrošnik je v trgovini zanj prav tako odštel 1 evro, torej sedaj v resnici plača dva evra, en evro subvencije pa plača z davki. Liter kravjega mleka, ki je pred vladno intervencijo stal evro in pol, zdaj v resnici stane dva evra. “Zato nikoli, ampak res nikoli, ne verjemite vladam, ki pravijo, da bodo z določitvijo najvišjih cen pomagale ljudem, na koncu bo vse dražje in to boste plačali vi,” je v zvezi s podukom animacije poudaril Jože Biščak.
Ker se Milei zaveda, da lahko državne intervencije povzročijo dodatno škodo, je ukinil cele vrste subvencij. “On je na vsak način želel doseči to, da se tako imenovano fiskalno sidro, se pravi, da država ne bo uporabila več denarja, kot ga z davščinami pobere, zasidra v glave ljudi in tudi seveda v glave vseh investitorjev, ki seveda dolgoročno morajo podpreti Argentino pri dodatnem prilivu kapitala v državo, ki je kapitalsko zelo podhranjena,” je izpostavil Rigelnik in dodal, da je ta politika namenjena predvsem temu, da na eni strani ublaži inflacijo in da na drugi strani ljudje razumejo, da je država sposobna financirati neke ukrepe – bodisi socialne bodisi intervencionistične – samo do zneska, ki še omogoča, da se država ne znajde v proračunskem primanjkljaju.
Na vprašanje, kako nanj gledajo ljudje, ker je med drugim ukinil subvencije za avtobusni prevoz, je odgovoril, da ima ta še vedno zelo visoko podporo. “Razloga za to sta dva – glavni razlog je, da on dela tisto, kar je ljudem obljubil, da bo naredil. Se pravi ni velike diskrepance med tem, kar je povedal, da bo naredil s to motorko, in tem, kar dejansko dela. Druga zadeva je, da je obstoječa oblast, ki je bila na oblasti do leta 2023, v bistvu moralno, tudi ekonomsko, itak, bankrotirala državo. Pojavile so se hude afere z različnimi priležnicami predsednikov in korupcijskimi aferami in vse, kar je s tem povezano. Milei pa vodi precej pragmatično politiko,” je izpostavil in dodal, da je odpravil državni vpliv z mnogo področij. “To se kaže na pozitivnih rezultatih, v kongresu nima velike podpore. Nima niti v spodnjem niti v zgornjem domu več kot, mislim da, 15 % vseh glasov, pa je neke temeljne reforme s političnimi kompromisi uspel speljati. Nadeja se sadov in da si bo povečal večji delež glasov v obeh domovih parlamenta,” je še dejal.
Ž. N.