Ministrica za kulturo Asta Vrečko se je ob koncu leta med drugim na veliko hvalila z dosežki prejšnjega mandata. Da “zaradi silne trenutne aktivnosti” le ni vse tako v najlepšem redu, kot se to želi v javnosti prikazati, pa kažejo kritike, ki so pričele prihajati iz sveta kulture, za katerega sicer na splošno velja, da je naklonjen idejam, ki jih zagovarja oziroma naj bi jih vsaj zagovarjala koalicijska Levica.
V novoletni poslanici je ministrica Asta Vrečko izpostavila dosežke ministrstva, ki ga vodi. Poleg zakonodajnih predlogov in programskih dokumentov je izpostavila obuditev investicij in predstavitev Slovenije kot častne gostje frankfurtskega knjižnega sejma. Stranka Levica pa se je med drugim na Facebooku pohvalila, da so v letu 2023 z različnimi ukrepi izboljšali položaj slovenskega filma.
Ne spoštuje se zakona, ki ureja filmsko industrijo
Znan slovenski režiser Vinci Vogue Anžlovar se več kot očitno z nedavno pohvalo stranke Levice ne strinja. Ta je namreč v zvezi s tem na družabnem omrežju Facebook komentiral: “Kakšna smrdljiva laž!!!!! Levica ne spoštuje zakona, ki ureja filmsko industrijo in se hvali z drobtinami. Nikoli več ne volim lažnivih kljukcev …”. V zvezi z razmerami, ki sicer vladajo, je v dodatnih komentarjih ponazoril, da “internet ne dela na Vibi, monitorji za kamere so iz kamene dobe, v pisarnah odmeva, da ne moreš imeti normalnega sestanka” … Režiser je v zvezi z nespoštovanjem zakona, ki določa višino sredstev za film, kritično vprašal, če je to sploh pravna država, in dodal, da kimajo kapitalu.
Omenjena kritika ne preseneča, saj je bilo mogoče besne kritike slovenskih filmarjev na družabnih omrežjih zaslediti že v lanskem decembru. Eden od njih je celo zapisal, da bodo to obdobje v zgodovini slovenske kinematografije lahko poimenovali “Astina ledena doba”. Ob dnevu slovenske kulture, ki smo ga obeležili 3. decembra, je bil Saša Tabaković kritičen do tega, da je kulturno ministrovo za to leto načrtovalo dodatno zmanjševanje financiranja Slovenskega filmskega centra in zamrznitev sredstev, ki se dotikajo povračil mednarodnih koprodukcij. “To bo omejilo mednarodno sodelovanje in nas v tem smislu izoliralo, saj danes slovenskega filma, ki bi bil narejen izključno z državno pomočjo, ni!”, je ob tem pojasnil, in se vprašal, kako naj se sploh veseli veselega dneva kulture.
Filmski in televizijski producent Aleš Pavlin je v komentarju Tabakovićeve objave izpostavil, da se bo lahko to obdobje v zgodovini slovenske kinematografije poimenovalo “Astina ledena doba”. “Zamrznitev v praksi pomeni večletno nezmožnost nadaljevanja pridobljenih poslovnih povezav, nezmožnost sodelovanja pri zahtevnejših koprodukcijah in izjemno majhno možnost, da si slovenski producenti še kdaj pridobimo v tujini kredibilnost glede denarnih povračil in s tem povezanih snemanj v Sloveniji. Ampak ploskajmo in lajkajmo njene nasmejane objave še naprej. Vendarle gospa postaja zgodovinska osebnost. Med zadnjo ledeno dobo je tretjino zemeljske kopnine prekrivala globoka plast ledu. Med Astino ledeno dobo bo Slovenijo zajela globoka plast ledu, okrog nas pa bo sijalo sonce in cvetele bodo mnogotere filmske rožce,” je izpostavil kritično.
Razočaranje tudi med dramskimi umetniki
Nezadovoljstvo nad razmerami pa ne očitno ne vlada le v filmskem svetu, ampak tudi med dramskimi umetniki. Na prvi dan novega leta je namreč Združenje dramskih umetnikov Slovenije vladajoče pozvalo k preprečitvi propada kulture. “Vsakršno ukinjanje že tako preskromnih kulturnih ter umetniških vsebin, delovanj in skozi čas vzpostavljenih orodij pomeni prekinitev spodbujanja kulturne pismenosti in ozaveščenosti o pomenu umetnosti in kulture za družbo kot celoto,” med drugim v pozivu kritično izpostavlja ddr. Boris Mihalj, predsednik ZDUS. Več o tem si lahko preberete tukaj.
Izlivov jeze in razočaranja nad delom ministrstva za kulturo v času te vlade ni mogoče preslišati, povsem drugače pa je bilo seveda v času prejšnje vlade, čeprav je tedanje ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija izpogajalo rekordna sredstva za kulturo za leti 2021 in 2022. Proračun za leto 2021, ki je bil namenjen za kulturo, se je tako povečal za 46 milijonov evrov. V okviru evropske kohezijske politike pa je ministrstvo za kulturo kljub epidemiji leta 2020 vsem upravičencem izplačalo 83 odstotkov več sredstev kot leta 2019.
A. H.