Poplave in plazovi so prizadeli 183 slovenskih občin. Kar 104 občine so bile močno prizadete. Celoten obseg prizadetega območja je ocenjen na 17.203 km2 površine. Skupna ocena neposredne škode naravne nesreče in posledic za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša približno 9,9 milijarde evrov.
Konec septembra je predsednik Vlade RS Robert Golob z ministrsko ekipo znova obiskal Koroško. Na obisku je napovedal vzpostavitev tehnične pisarne v Črni na Koroškem, ki naj bi usmerjala ukrepe za obnovo. Pred prihajajočim jesenskim deževjem naj bi bila prednostna naloga vlade urejanje in čiščenje vodotokov in rečnih korit ter zagotavljanje varnosti ljudi, ki so v poplavah izgubili prebivališča. »To zimo morajo ljudje preživeti na varnem,« se je zavzel Golob in poudaril, da morajo občine za nadomestne gradnje najprej pridobiti zemljišča. Odločitve o morebitni selitvi prebivalcev z ogroženih območij pa bodo izvedene na strokovnih podlagah.
Nove objekte naj bi zgradila država oziroma jih bo finančno podprla. Kot je zagotovil premier, ljudje ne bodo ostal sami: »V prihodnjih tednih bomo ljudi, ki so bili najbolj prizadeti, poklicali iz tehničnih pisarn. To je nujno.« Po ocenah pristojnih gre za 600 objektov, katerih lastniki naj bi bili deležni individualne obravnave in pomoči, da si ustvarijo nov dom. »222 družin, katerih škoda je v ujmi presegla 150 tisoč evrov, lahko torej v najkrajšem času pričakuje klic in vabilo na pogovor. V vmesnem času se lahko vsi posamezniki obrnejo na vladni klicni center 114. Za ustrezne odgovore vam je na voljo celotna javna uprava,« so zapisali na Vladi RS.
Je pa predsednik vlade ocenil, da obstoječa zakonodaja ne omogoča hitrih in učinkovitih rezultatov, zato naj bi pripravljali zakon za obnovo, ki bi bil lahko sprejet še letos in naj bi se osredotočal na sistemske rešitve za na naravne nesreče odpornejšo in varnejšo Slovenijo. »Vedno, ko se človek vrne na prizadeta območja, je na eni strani pretresen nad obsegom škode, na drugi pa delujoča gradbišča, opravljeno delo in zagnanost Korošcev, da se čim prej spet postavijo na noge, dajejo upanje. To je motiv in zagon tudi za nas, da stvari maksimalno pospešimo in pridemo naproti,« je ob obisku dejal predsednik vlade.
Stanje na terenu
To so uradna pojasnila Vlade RS, stanje na terenu pa … V Klubu županov in podžupanov Slovenske demokratske stranke (SDS) so prejšnji teden opozorili, da po dveh mesecih občine še niso prejele izplačil pomoči za sanacijo poplave in plazov, kar se jim zdi nesprejemljivo. Menijo, da so za sanacijo škode potrebni hitri in pravočasni ukrepi. Najprej je bila sprejeta novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, kasneje je bil sprejet še zakon o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023, pa vendar se zdi, da vse poteka bistveno prepočasi. »Ob tem se je pokazalo, da sočutja in humanosti do ljudi v hudi stiski, med katerimi so mnogi ostali čisto brez vsega, imetja in spominov, ki so jih gradili vse svoje življenje, ni treba uzakonjati ali zapovedovati. Solidarnost in humanost se kažeta v ljudeh sama od sebe. Le tako tudi dosežeta svoj namen,« so zapisali v Klubu.
Tudi med ljudmi napetost narašča. Prebivalcem zaselka Struge v občini Luče je prekipelo, saj dva meseca po poplavah še vedno niso dobili odgovora države na vprašanje, ali se lahko vrnejo domov ali pa se morajo preseliti. Pristojni so napovedali, naj bi odločitev sprejeli šele v decembru! Večina od 50 prebivalcev je še naprej razseljenih, ker pa še niso sprejete strokovne odločitve, je tudi obnova objektov zastala. Samo tri družine so se lahko vrnile, drugi prebivalci pa živijo razseljeni in v negotovosti, ali se bodo lahko sploh vrnili. Lepega vremena niso mogli izkoristiti za sanacijo, ampak so bili obsojeni samo na čakanje. Zdaj jim je tega dovolj, odgovor želijo v desetih dneh, drugače pa grozijo z državljansko nepokorščino.
Zahteve županov
Tudi lokalne skupnosti imajo številna odprta vprašanja. Nekaj odgovorov in rešitev so Vladi RS ponudili tudi v Klubu županov in podžupanov SDS. »Občine izvajajo intervencije, ki naj bi bile povrnjene v višini 100 odstotkov. V Klubu županov in podžupanov SDS ob tem zahtevamo, da se za povračilo upoštevajo tudi vse intervencije, ki se izvajajo v septembru 2023, in ne samo intervencije med 4. in 30. avgustom 2023, ko je bil aktiviran Državni načrt zaščite in reševanja,« so jasni. Glede na to, da občine po njihovih informacijah niso dobile nobenih enotnih navodil, kako izvajati sanacije, v Klubu zahtevajo, da jih pristojni posredujejo in bodo po njih mogoči enostavni postopki javnega naročanja, kot to velja za intervencije. Prav tako je treba poenostaviti postopke umeščanja v prostor na območjih, kjer bodo potrebne selitve. Kot tretje zahtevajo, da oddelek za soglasja na Direkciji RS za vode odgovarja v roku do 30 dni tako kot druga ministrstva, da bodo občine lahko hitreje izvajale projekte. Po njihovem mnenju bi morala Direkcija RS za vode sistematično pristopiti h graditvi manjkajočih zaplavnih pregrad. V Klubu županov in podžupanov pričakujemo, da bodo pristojni upoštevali zahteve, saj bodo občine tako lahko hitreje in učinkovito ukrepale glede sanacije škode po poplavah in plazovih iz avgusta 2023 ter s tem pomagale ljudem, ki so bili zaradi tega prizadeti. Prav tako pričakujejo, da bodo občine prejele zadostna finančna sredstva za sanacijo in vzdrževanje vodotokov, plazov in gozdnih cest. »Le tako bomo dosegli namen oziroma odpravili posledice poplav in plazov ter s tem omogočili ljudem pogoje za bivanje in življenje,« so zapisali.
Maruša Opeka