Odbor 2014 praznuje 2. obletnico svojega delovanja. Ustanovljen je bil 20. 6. 2014 – na dan, ko je na tisoče ljudi Janeza Janšo pospremilo v zapor na Dobu, kamor ga je – nezakonito, kar je na koncu dokazalo tudi Ustavno sodišče – poslalo slovensko sodstvo. V Odboru 2014 zatrjujejo, da tistega dne v zapor ni šel samo Janez Janša, temveč tudi pravica in demokracija.
Po zaprtju Janeza Janše – do česar je prišlo le tri dni pred začetkom zadnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji – so se vztrajnice in vztrajniki vsak dan vztrajno zbirali pred Vrhovnim sodiščem RS, po Janševi izpustitvi pa se je zbiranje odvijalo enkrat na teden. Do danes so se vztrajniki zbrali kar 260- krat, shodov pa se je v povprečju udeleževalo 300 ljudi, kar je zavidljiva številka tudi po evropskih standardih, trdijo v Odboru 2014. Prvi predsednik Odbora 2014 je bil Damir Črnčec, ki pa ga je – na Črnčecov predlog – nasledil Aleš Primc.
Odbor 2014 je v zadnjem času slovensko javnost presenetil s predlogom za spremembe v pravosodju. Aktivisti odbora so v kratkem času uspeli zbrati dovolj veliko število podpisov, s katerim so zakonsko pobudo odnesli v Državni zbor RS, kjer se bo o predlogu moralo razpravljati.
Janez Janša: "Enkrat je bilo postavljeno vprašanje: 'Do kdaj pa boste še vztrajali?' Odgovor se glasi: 'Dokler bo treba.'"
— Odbor2014 (@odbor2014) June 20, 2016
Najmočnejši, ker se ne vdajo
Na današnjem zadnjem shodu pred jesenjo je zbrane nagovoril predsednik opozicije Janez Janša, ki se je vztrajnikom zahvalil za njihovo pomembno vlogo za premike k bolj pravni in demokratični državi. “Na stotine ljudi vam je lahko hvaležnih za vaše vztrajanje,” so bile njegove besede množici več sto ljudi, zaradi katerih je Odbor2014 prerastel v najmočnejše civilno- družbeno gibanje za spremembe na področju pravosodja. Janša je še dodal, da so “številni upali, da bo iz odbora nastala ‘pogrebščina’. Da se bomo vdali. A mi smo še vedno tukaj,” je zaključil in napovedal vztrajanje dokler bo to potrebno za vzpostavitev normalnega in evropsko primerljivega pravosodja.
Številne novosti
Novosti, ki jih prinaša pobuda, se dotikajo povečanja transparentnosti delovanja pravosodja. Predlog predvideva javna sojenja, ki jih bo mogoče snemati, javne sodbe, možnost pisanja ločenih mnenj sodnikov, ko o zadevi odloča senat, register sodnikov, ki so v nekdanjem režimu kršili človekove pravice, in mnoge druge spremembe. “Velika zahvala gre tudi vsem, ki so omogočili vložitev predloga Zakona o ukrepih za zagotovitev javnosti, preglednosti in odgovornosti v pravosodju – strokovnim pripravljalcem, okoli 6000 podpisnikom ter vsem, ki so na stojnicah po Sloveniji neumorno zbirali podpise,” je oddajo podpisov pod zakonsko pobudo komentiral predsednik Odbora 2014 Aleš Primc.
Ž. K.