Viden obup švedske politike zaradi nasilja migrantov: Eden izmed politikov se je celo zavzel za vojno z Dansko, samo da bi se Švedska znebila problematične regije

Datum:

Švedski politik si želi razglasitve vojne z Dansko, z namenom, da bi se Švedska znebila regije Skåne in s tem tudi mesta Malmö, ki je zaradi porasta nasilja znano kot “vojno območje”.

Letos mineva 359 let, odkar je po podpisu mirovnega sporazuma v Roskildu regija Skåne postala švedska, zdaj pa si želi švedski socialdemokrat in blogar Johan Westerholm ponovne razglasitve vojne z Dansko, poroča Speisa.

Mesto Malmö je od januarja 2016 pretreslo kar 13 umorov
Razlog, zakaj si Westerholm želi razglasitve vojne z Dansko, je precej nenavaden. Ta je namreč povezan z velikim valom nasilja in umorov, ki so v zadnjih letih v mestu Malmö postali prej praksa kot redkost. Še posebej je zastrašujoč podatek, da je bilo na tem območju od januarja 2016 pa vse do danes kar 13 umorov. Za lažjo primerjavo: V Kopenhagnu letos ni bilo še nobenega umora, pri čemer je treba dodati, da je Kopenhagen skoraj dvakrat večji kot Malmö, medtem ko so se v Malmöju letos zgodili že trije umori.

Avtor Lars Åberg v knjigi z naslovom Framtidsstaden Malmö opisuje kot mesto politične in gospodarske katastrofe, Westerholm pa navaja, da bi hitro rešitev za politični glavobol predstavljala jutranja razglasitev vojne z Dansko in kapitulacija v času kosila, z namenom, da bi Dancem ponudili mejo iz leta 1645, s čimer bil regija Skåne spet pripadla Danski.

Foto: YouTube
Foto: YouTube

Po besedah Westerholma bi na podlagi takšne rešitve vsi pridobili. “Na takšen način bi Skåne prišel do danske politike hrane, Švedi pa bi se rešili zdajšnjega političnega glavobola.” Po njegovem mnenju naj bi danske rešitve, ki so bistveno bolj pragmatične kot švedske, lažje prispevale k rešitvi problema v regiji, pri čemer je dodal, da bi bilo iz tega razloga treba regijo Skåne prepustiti Dancem.

Danci se ne bojijo izpostaviti problematičnih etničnih manjšin
Westerholm še meni, da je Danska uspešnejša pri soočanju s kriminalom in zločini, ker se nahaja bližje evropski celini, zaradi česar ima bolj naravni odnos do kulturnih konfliktov. “Pri soočanju s kriminalom se Danci ne bojijo izpostaviti posameznih etničnih skupin, ki so med prevladujočimi pri izvajanjih posameznih oblik kriminala oziroma tistih, za katere obstaja velika nevarnost za radikalizacijo.”

Na Danskem so po besedah Westerholma navajeni reči bobu bob, zaradi česar je problem ob njegovi identifikaciji tudi lažje rešiti, kot na Švedskem, še posebej, ko gre za migrante, ki so v nekdaj eni najbolj varnih držav pošteno zamajali temelje varnosti.

N. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

Si je Irena Joveva nastavila ogledalo?

Letele so glave direktorjev, urednikov in novinarjev, a so...

Vlada bi obdavčila tudi tiste, ki nimajo

Pojavljajo se različne predloge za sistemsko financiranje gradnje javnih...