Vse legalne glasovnice se še do konca niso uspele prešteti, ko je nekdanji podpredsednik Joe Biden že začel sestavljati svoj kabinet, prepričan, da je bodoči ameriški predsednik, zgolj zato, ker so ga kot takega okronali ameriški osrednji mediji. In kakor kaže, bo Biden gradil na odnosih s svetom, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump potisnil na stran. Vračajo se jastrebi, vračajo se nove vojne.
Iz tabora nekdanjega ameriškega podpredsednika Joa Bidna so sporočili, da bo, nekoč ko naj bi na oblast prišel Biden, mesto državnega sekretarja (primerljivo z zunanjim ministrom) zasedel Antony Blinken. Gre za starega jastreba iz washingtonske močvare, ki je držal svečo vrsti ameriških vojnih intervencij po svetu v zadnjih dveh desetletjih.
Blinken se je rodil 16. aprila 1962 v judovski družini v New Yorku. Njegov oče Donald Blinken je bil uspešen investicijski bankir, ki je ustanovil združbo E.M. Warburg Pincus & Company, katere vrednost je trenutno vključno z vsem premoženjem ocenjena na 62 milijard dolarjev. Oče je bil med leti 1994 in 1998 tudi ameriški veleposlanik na Madžarskem. Družina Donalda Blinkna je po poreklu iz Kijeva, kar bi se lahko kasneje izkazalo za razlog, zakaj Antony tako silovito sovraži Rusijo.
Prihaja iz vplivne judovske družine
Jasno je, da Antony prihaja iz vplivne judovske družine v Ameriki. Kakor poroča Advance, je diplomiral na Harvardu, kasneje še na Columbia Law School, večino 80ih pa je delal skupaj z očetom v New Yorku. Do prvega resnega političnega angažmaja je prišlo v času predsedniške kampanje Michaela Dukakisa leta 1988, s katerim je na koncu pometel George H.W. Bush. Dukakis je osvojil vsega 111 elektorskih glasov.
Here's Antony Blinken, Biden's Secretary of State pick, speaking at the 2015 AJC Global Forum, boasting about how the US stood with Israel against human rights resolutions at the UN.
"We will continue to stand with Israel…even if we are the only country on Earth to do so." pic.twitter.com/SeH4Foc8I4
— Walker Bragman moved to Threads and BlueSky (@WalkerBragman) November 24, 2020
Blinken je čakal na svojo priliko. Ko so v Belo hišo z Billom Clintonom prišli demokrati, je Blinken postal član Sveta za nacionalno varnost v Beli hiši in kasneje posebni svetovalec ameriškega predsednika. Ko je na volitvah zmagal George W. Bush, je Blinken postal šef Sveta za zunanje zadeve v ameriškem Senatu.
Od samega začetka, še davnega leta 2008, je bil del Bidnove predsedniške kampanje. Za svojo zvestobo Bidnovemu klanu je bil nagrajen z mestom namestnika državne sekretarke Hillary Clinton. Če bi Clintonova zmagala leta 2016, si je Blinken obetal še kak višji položaj, a takrat je navkljub vsem pričakovanjem ameriških osrednjih medijev in liberalne elite, slavil ameriški predsednik Donald Trump, Blinken pa se je bil primoran zadovoljiti z mestom analitika za zunanjo politiko pri CNN.
Velik zagovornik vojaških intervencij
Skozi celotno svojo politično kariero tik ob vzvodih moči, pa je Blinken uspel zgraditi sloves jastreba, mrhovinarja, ki bi ob vsaki priliki želel vojno, vsaj kar se tiče Rusije in Bližnjega vzhoda. Blinken ima raje sporazume, ko pride do vprašanja Irana in Kitajske. Gre za zagrizenega intervencionista, nekaj kar je v čistem nasprotju s trenutno izolacionistično politiko ameriškega predsednika Trumpa. Resda so jastrebi tudi med republikanci, a Trumpa v vseh štirih letih do sedaj niso uspeli prepričati, da bi njim na ljubo začel še eno nesmiselno vojno na drugem koncu sveta. Nekaj kar je konkretno jezilo Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona in nekdanjega obrambnega ministra Jamesa Mattisa.
“Biden wants Antony Blinken — an establishment favorite who has been wrong on nearly every foreign-policy issue in the past two decades — to be his secretary of state.” https://t.co/DiG1o3qpAr
— Joel Pollak (@joelpollak) November 24, 2020
Blinken je v času Obamove administracije neposredno vplival na politiko ZDA glede Irana, Afganistana, Pakistana in Sirije. Blinken je bil eden od glavnih navijačev za vojno intervencijo v Libiji, zaradi katere se je Evropa po padcu režima Moamerja Gadafija bila primorana soočati z naraščajočim valom afriških migrantov. Ravno tako je skušal Baracka Obamo prepričati v vojno intervencijo v Siriji, a tokrat z manj uspeha, saj so posredovali Rusi in poskrbeli za implementacijo sporazuma Kerry-Lavrov.
Blinken tega ni pozabil. Od samega začetka je podpiral pomoč ukrajinskim enotam v boju proti separatistom v Donbasu, kar je po njegovem mnenju širši vidik boja proti Rusiji. Kakor je povedal leta 2014 za Brookings inštitut, čigar član je bil njegov očim, poljski jud in ugleden pravnik Samuel Pisar, je možno rusko moč definirati kot geopolitični vpliv. Ta vpliv pa je možno manjšati z izolacijo Rusije.
Nežen do Kitajcev
A če se Blinkenu že ob sami omembi Rusije pocedijo sline, pa je glede vprašanja Kitajske veliko mehkejši. Tam si želi več sodelovanja med ZDA in Kitajsko. Glede na tesne povezave Bidnovega klana s Kitajsko to ne preseneča. Za Blinkena ni problem trgovinski deficit s Kitajsko, temveč človekove pravice v Hongkongu. Kar se tiče Severne Koreje, meni da je Trumpov pristop denuklearizacije bil neuspešen. Po njegovem mnenju, bi morali, tako kot je to storila Obamova administracija z Iranom, tudi s Severno Korejo podpisati jedrski sporazum o nadzoru.
https://twitter.com/mimirose101/status/1330679300014682112
Bi pa Blinknov pristop vsekakor razjezil izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja, ki je pred dnevi že čestital Bidnu za zmago na ameriških volitvah. Vseeno pa Blinken iz očitnih razlogov ostaja močan podpornik Izraela. Ob tem je vredno poudariti, da je Blinken tudi velik zagovornik priseljevanja migrantov.
Ivan Šokić