[Video] Bodoči finančni minister Boštjančič priznal, da ima pozitivno mnenje o nečaku iz ozadja Borutu Jamniku

“Verjamem, da kljub povečanju števila ministrstev stroški niso nič večji,” je povedal Golobov kandidat za finančnega ministra Klemen Boštjančič, trenutni predsednik upravnega odbora turističnega kompleksa Sava, ki se je danes predstavil pred odborom za finance. Poudaril je, da ni samo poraba problematična, ampak za kaj se uporabi sredstva in kakšen je učinek. “To bo tisto, k čemer se bo stremelo,” je poudaril in pojasnil, da nič ne bo sprejeto z danes na jutri. Med drugim je priznal, da ima pozitivno mnenje o Borutu Jamniku. S svojo predstavitvijo pa je Boštjančič uspel, saj je devet poslancev za, pet pa jih je bilo proti.

Klemen Boštjančič je povedal, da je ključni problem Slovenije, na katerem bo generalno na dolgi rok največ delal, strukturni primanjkljaj. Strukturni primanjkljaj vidi namreč kot rak rano. “To ni posledica ene vlade, ampak več vlad. Problem je da v luči covidne krize in krize v Ukrajini konsolidacija javnih financ, že dolgo ne predstavlja prioritete.” Dodatno porabo je napovedal izključno pri tistih ukrepih, ki so jasno merljivi. Ključna stvar proračuna je razvojna naravnanost, stvari, ki prinašajo povečevanje BDP-ja. To po njegovih besedah predstavlja glavno prioriteto vlade.

Bodoči finančni minister Klemen Boštjančič ima pozitivno mnenje o predsedniku Modre zavarovalnice Borutu Jamniku. pic.twitter.com/0dPOggTZAD

— Perš Luka Perš (@pers_luka) May 30, 2022

Po državljanih bo udaril z davkom na nepremičnine
Boštjančič meni, da se je povsem izgubila povezava med davčno in socialno politiko. Napovedal je, da ko bo prevzel ministrsko funkcijo se bo zavzel za to, da se ta povezava vnovič vzpostavi. Kot eno od možnih poti vidi v obravnavi neto razpoložljivega dohodka. Pravi, da veliko možnosti za dodatne davčne vire ne vidi. Ob tem pa podal predloge kot so davek na premoženje oziroma nepremičnine, predvsem na dražje nepremičnine in tiste, v katerih lastnik ne živi. Prepričan je, da bi se s tem dalo vplivati tudi na cene nepremičnin.

Prav tako se je zavzel za pregled sistema davka od dohodkov pravnih oseb, kjer naj bi se olajšave po njegovih besedah precej razpasle. “Enako velja za znižano stopnjo pri davku na dodano vrednost, nekaj rezerv vidi v trošarinski politiki, obdavčitvi dediščin in daril ter olajšavah pri samostojnih podjetnikih,” je zatrdil in podal prepričanje, da so prejšnje vlade pri davčni obravnavi električnih vozilih pretirano radodarne. Povedal je, da se bo vse skupaj preučilo in da se ne bo nič naredilo že jutri.

Kot eno od njegovih glavnih nalog na položaju ministra bo povečati davčne prilive v proračun. “Ne od novih davkov, pač pa na račun bolj učinkovitega pobiranja davkov”, pravi in dodaja, da se bo zavzel za prestrukturiranje javnih izdatkov in sicer predvsem v smeri rasti produktivnosti, za ciljno usmerjen proračun in za znižanje strukturnega primanjkljaja. Meni, da stanje javni financ ni ravno lepo, a krivca ne vidi le v odhajajoči vladi, pač pa v vseh pred njo. V dvigu produktivnosti sam vidi rešitev. “Ključna za javnofinančne prihodke na dolgi rok je rast BDP oz. produktivnosti, vse ostalo je iluzija,” je poudaril. Slovenski kapitalski trg se Boštjančič po poročanju STA zdi nerazvit. Glede plač javnih uslužbencev pa meni, da bi moral veljati sistem učinkovitosti. Torej, da so nagrajeni tisti, ki delajo dobro. Pri upravljanju državnega premoženja se mu zdi ključna profesionalnost. Po besedah Boštjančiča mora finančno ministrstvo predstavljati vrhovnega nadzornika nad vsemi ostalimi ministrstvi. “Verjamem, da lahko zapraviš toliko, kot ustvariš,” je povedal in na začetku svojega ministrovanja napovedal pripravo proračuna za leti 2023 in 2024 in fiskalnega okvira za obdobje 2023-2025.

Minister nima pozitivnega mnenja o nagrajevanju v javnem sektorju
Poslanka SDS Suzana Lep Šimenko je izrazila zadovoljstvo, da je Boštjančič pohvalil hitre in učinkovite ukrepe vlade Janeza Janše kot odziv na samo covid krizo. Ker je kandidat za ministra dejal, da bo potrebno na določenih področjih dodatna poraba, drugje omejevanje,  ga je Lep Šimenko povprašala, kje namerava omejevati, kako izvesti plačilo po učinku v javnem sektorju. Poslanka je Boštjančiča povprašala tudi okrog stališča o znižani stopnji DDV-ja na elektriko in plin, okrog normiranih sp-jev, ki jih je označil kot anomalijo v sistemu. “Med dodatnimi davčnimi veri tudi dediščina in darila. Se zavedate kaj to pomeni? To je resnično neprimerno. Želim, da zaradi nekih posameznikov, ki bi izigravali sistem, ne bi rušili celotnega sistema, ampak raje najdite rešitev, da do izigravanja ne bi prišlo,” je poudarila in povprašala okrog virov za krajšanje čakalnih vrst.

V odgovoru je kandidat za ministra pojasnil, da na ministrstvo za finance gledata kot na “gate keeperja” oziroma kot na resen kontrolniški sistem. “Ni samo poraba problematična, ampak zakaj se uporabi sredstva in kakšen je učinek. Na to bomo dali veliko poudarka. Omejevanje je možno povsod. Imam izkušnje iz najbolj stresnih razmer v smislu prestrukturiranja družb. Če se resno lotiš prestrukturiranja, je potrebno najti rezerve povsod. Začeti je potrebno tudi pri sebi,” je poudaril. Boštjančič meni, da je kar nekaj anomalij nagrajevanja v javnem sektorju. “To je kislo jabolko, v katerega bo potrebno ugrizniti. V zasebnem sektorju ni avtomatskih napredovanj,” je dodal.

Glede davka na nepremičnine je dejal, da upa, da so podatki, da se ve koliko je vreden vikend v  Halozah in na morju in da je temu primerna tudi obdavčitev. “Večina verjamem, da ne bo nič bolj obdavčena kot danes. Potrebno bo upoštevati vrsto faktorjev, seveda tudi lokacijo,” je pojasnil. Glede znižanja DDV-ja na elektriko in plin, je dejal, da je to ena od opcij ki je sedaj omogočena. “Potrebno bo pogledati celotno vprašanje energetske draginje. Zdi se mi dobrodošla možnost, so pa tudi druge”. Okrog normiranih spjev je povedal, da so nepravični do redno zaposlenih. “Zagovarjal bom, da redna zaposlitev za nedoločen čas postane prva rešitev za vse.”

Za njim stečaji
Poslanec iz vrst NSi Janez Žakelj je kandidata povprašal okrog njegova stališča v povezavi s povprečninami občin in njegovo vlogo v Adriji Airways in Vegradu. Glede povprečnin je Boštjančič pojasnil, da verjame, da so občine pomembni parterji in dodal, da potrebno stvari preučiti. “Verjamem, da kljub povečanju števila ministrstev, stroški niso nič večji”, pa je povedal v povezavi z večanjem števila ministrstev v času vlade Roberta Goloba. Povedal je, da je v Adrio prišel na začetku leta 2011 in odšel na začetku leta 2013. “Adria je bila tedaj praktično potopljena. Prvo leto smo začeli s finančnim prestrukturiranjem. Država dala 50 milijonov, 20 milijonov so dokapitalizirale banke. Adria je bila dokapitalizirana z 70 milijoni na podlagi poslovnega načrta, v katerega sem verjel, da je bil izvedljiv. Drugo leto me je nadzorni svet zamenjal, ker naj bi bili ukrepi, ki smo jih izvajali preveč rigorozni za družbo, ki je bila dokapitalizirana. Iz leta 2014 na 2015 so cene goriva strmoglavile za 50 odstotkov, rezultat Adrie se je iz pozitivnega rezultata treh milijonov znižal na minus -9,4 milijone. Res me zanima kaj so delali,” je ob dejal.

Glede Vegrada pa je povedal, da je prišel za božič 2009, oktobra 2010 pa je ta končal v stečaju. Povedal je, da je prišel kot predstavnik posebne družbe za prestrukturiranje, ki je imela v Vegradu manjšinski delež. “Za predsednika nadzornega sveta so me izvolili, ker so me lahko preglasovali. Edini pogoj, ko sem šel v Vegrad, da v kolikor se ga bo dalo reševati in se ga bo splačalo reševati. Aprila 2010 program na mizi za prestrukturiranje, ki so ga potrdile banke. Banke rekle: mi bomo toliko odpisale, če se bo družba dogovorila z upniki. Vegrad ni naredil nič, Tovšakova je mesec raje porabila za to, da je hodila od levih do desnih politikov, da bi jih prepričevala, da morajo pomagati.” Njegova glavna kritika je management. “Postalo je jasno, da bo šlo v stečaj”. 

Poslanec Jožef Lenart iz SDS je zatrdil, da ni striktno proti nepremičninskemu davku, če ne bi bila obdavčena prva nepremičnina. Ob tem pa je opozoril, da je potrebno zavedanje, da se ustavlja s tem gradnje, te pa so motor gospodarstva. “Računam, da boste našli neko sredino. Tudi pri podjetnikih je potrebno najti srednjo pot, kajti premislijo si lahko in podjetja preselijo v tujino,” je posvaril.

Sara Kovač