[Video] Breznik: Po letu 2024, po skoraj štirih letih, niso več izpolnjeni pogoji Zakona o fiskalnem pravilu

Datum:

“Za ohranjanje vzdržnih javnih financ in zagotavljanje sprejemljivih pogojev financiranja bi morala vlada torej sama tveganja nasloviti čim prej. Fiskalni svet tudi opozarja, da proces načrtovanja državnega proračuna zaznamuje sistemske pomanjkljivosti. Nerealnost projekcij državnega proračuna se je v zadnjih letih torej še povečala,” je bil v hramu demokracije danes kritičen poslanec SDS Fran Breznik. 

Ta teden zaznamuje obravnava proračunskih dokumentov. Vlada je predlagala nekaj sprememb pri proračunu za leto 2025, člani odbora pa so se seznanili tudi s predlogom proračuna za leto 2026. Fiskalni svet je bil kritičen do sprememb za leto 2025, predlog proračuna za leto 2026 pa ocenjuje kot “nerealističnega”. Do slednjega je kritična tudi opozicija.

“Po letu 2024, po skoraj štirih letih torej niso več izpolnjeni pogoji Zakona o fiskalnem pravilu, ki bi omogočali odstopanje od fiskalnega pravila zaradi uveljavljanja izjemnih okoliščin,” je v uvodu današnjega govora izpostavil Breznik in dodal, da je zato skladno z drugim odstavkom 14. člena Zakona o fiskalnem pravilu potrebno pripraviti predlog spremembe okvira in predlog programa ukrepov, s katerima se bo ponovno zagotovilo spoštovanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

S predlagano dopolnitvijo Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2025–2027 se po besedah Breznika torej “dodaja nov člen, ki bo določil dodatno oziroma novo javnofinančno omejitev v obliki povprečne rasti odhodkov sektorja država v obdobju 2025–2027, kot je določeno v srednjeročnem fiskalnem strukturnem načrtu Republike Slovenije za obdobje 2025–2028”. “Povprečna rast očiščenih odhodkov sektorja država v obdobju 2025–2027 pa naj bi tako po sami metodologiji ESA znašala 4,5 odstotka. Fiskalna pot v srednjeročnem fiskalnem strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025–2028 naj bi zagotavljala, da z zgornjimi mejami izdatka sektorja države le-ta ne bi presegala omejitev Evropske unije glede rasti očiščenih odhodkov sektorja država,” je poslanec povedal v nadaljevanju.

Povedno stališče Fiskalnega sveta
Po navedbah Breznika Vlada Republike Slovenije trdi oziroma ocenjuje, da ob upoštevanju vseh novih dejstev dodatne prilagoditve obstoječih javnofinančnih ciljev niso potrebne. “Po drugi strani pa je zelo povedno stališče Fiskalnega sveta, ki ga je podal v oceni proračunskih dokumentov za leti 2025 in 2026, in mnenje o srednjeročnem fiskalnem strukturnem načrtu Republike Slovenije. Torej, za obdobje 2025–2028. Javnofinančna projekcija Fiskalnega sveta namreč nakazuje možnost odstopanja od spoštovanja zavez iz načrta,” je izpostavil in dodal, da bi bil lahko primanjkljaj salda sektorja države ob začrtanih ciljih v obdobju načrta kumulativno večji za okoli 2,5 milijarde evrov. To pa znaša dobre 3 procente bruto družbenega produkta oziroma v povprečju 0,8 procenta letnega BDP.

Ukrepi na prihodkovni strani po besedah Breznika verjetno ne bodo zadoščali za financiranje celotnega pričakovanega povečanja izdatkov v obdobju tega načrta. Že sprejeti ukrepi na strani prihodkov namreč vključujejo zlasti povečano davčno obremenitev, namenjeno financiranju poplavne obnove in dolgotrajne oskrbe, ter usklajevanje obveznega zdravstvenega prispevka. “Za ohranjanje vzdržnih javnih financ in zagotavljanje sprejemljivih pogojev financiranja bi morala vlada torej sama tveganja nasloviti čim prej. Fiskalni svet tudi opozarja, da proces načrtovanja državnega proračuna zaznamuje sistemske pomanjkljivosti. Nerealnost projekcij državnega proračuna se je v zadnjih letih torej še povečala,” je pojasnil in dodal, da glede na navedeno v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke Predloga odloka o dopolnitvah Odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja države za obdobje 2025–2027 ne bodo podprli.

Ž. N.

Sorodno

Zadnji prispevki