Že trinajsto leto so uporabniki portala Tax-Fin-Lex izbrali najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka. Za leto 2018 je skoraj 40.000 registriranih uporabnikov portala, kjer so na enem mestu zbrane ažurne in med seboj povezane davčne, računovodsko-finančne in vse pravne informacije, za najuglednejšega pravnega strokovnjaka izbralo sodnika ustavnega sodišča, ddr. Klemna Jakliča. Ta se je prav tako znašel med prvimi desetimi najvplivnejšimi pravniki v Sloveniji.
“Ljudje očitno prepoznavajo vrednost vašega razmišljanja in delovanja,” je v oddaji Dialog izpostavil voditelj Aleksander Rant. “Vidim, da ljudje, ki so aktivni in ki avtonomno razmišljajo, prepoznajo jasno besedo,” je komentiral Jaklič. “Torej zavzemanje za tisto, kar človek pristno čuti in ve, da je prav. Vedno sem delal le tisto, kar sem pristno, na prvo žogo začutil, argumentativno, da je prava rešitev, pravi odgovor na vprašanje.”
“V ljudeh se je nabralo toliko do danes, da niso zadovoljni s stanjem, ki vlada in ga zavračajo, torej to kvazi demokratično stanje, ki ga imamo v državi. Ni pravnega stanja v državi, kot bi moralo biti. Prepoznajo se v jasni besedi, brez ovinkarjenja, zavijanja v celofan, identificirajo se s sporočilom, za katerega mislijo, da je pravo. Veliko mi pomeni, da je vsaj del slovenskega naroda in hkrati pomemben del slovenske družbe takšen, ki glede teh stvari aktivno razmišlja in ki na prvo žogo ne verjame kar vsaki novici, ampak se skuša dokopati do lastne resnice.”
O presojanju glede ustavnosti določenih členov zakona o volitvah v državni zbor
Mnogi cenijo uvid v različna pravna vprašanja, velikokrat ločena mnenja Jakliča na ustavnem sodišču dajejo ljudem upanje, da se bo v državi vzpostavila pravičnost. V zadnji izpostavljeni sodbi je ustavno sodišče presojalo o ustavnosti določenih členov zakona o volitvah v državni zbor in ugotovilo, da je 4. člen zakona v neskladju z ustavo. Zakonodajalec mora to anomalijo odpraviti v dveh letih. Glede protiustavnosti je Jaklič najprej poudaril večinsko stališče, nosilne razloge, ki so vodili večino, da zaključi, kot je.
“Z izrekom sem se strinjal tako kot vsi, razen ene sodnice. Nosilni razlogi, s katerimi se nisem strinjal, strinjal sem se namreč z izrekom, pa so: gre za to, da naj bi bili okraji, v katerih volimo, radikalno različni po velikosti (po številu volivk in volivcev). Ta relativna velikost se spreminja, bila je 1:3, danes pa je 1:3,73. Večina je razlogovala, da je to preveč. Kaj točno je tisti razlog, da je to preveč, ni jasno iz odločbe, zato se nisem mogel strinjati. Sledim iz primerjalne ustavnopravne stroke, kjer je glede tega jasen odgovor: zgolj 10-odstotno odstopanje v velikosti volilnih območij je dovoljeno, ne pa 300- ali 373-odstotno. Soglašal sem z izrekom, da je ta člen protiustaven, vendar nosilni razlog nikakor ni ta, ki ga je navedla večina. Po moji oceni to število daleč presega največjo možno razliko v velikosti volilnih območij, ki je glede na kodificirane standarde Beneške komisije, ki je poklicana za ustvarjanje minimalnih evropskih standardov, tam nekje do 10 odstotkov, v izjemnih primerih 15 odstotkov, ne pa 300 ali več. Če so v okraju 3 ljudje, je moč enega glasu večja kot nekje, kjer je volivcev več. Dejstvo je, da če tega člena zakona ne bi razveljavila ustavna večina, bi ga strasbourško sodišče. To sem tudi pojasnil v ločenem mnenju.”
Ne morete odločati o različnih kandidatih iste stranke
Glede vprašanja odločilnega vpliva volivcev je Jaklič izpostavil, da ustava v 80. členu uzakonja proporcionalni volilni sistem, pri čemer morajo imeti volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov. “Tukaj sem videl 3 probleme, 3 vidiki se omenjajo v literaturi v smislu vpliva dodelitve mandatov posamezniku. Prvi problem je, da je ta vpliv, kakršen koli že je, radikalno neenak. Če ste v tem okraju, imate en glas, če ste tukaj, imate skoraj 4 glasove, jaz imam odločilen vpliv, vi pa v primerjavi z mano neznatnega, 1:4. Drugi pomen odločilnega vpliva je, med koliko različnimi kandidati iste stranke lahko izbirate. V Sloveniji je tako, da stranke vsilijo enega samega kandidata v vaš volilni okraj. Pravzaprav sploh ne morete odločati o različnih kandidatih iste stranke. Tako nimate vpliva na to, kdo od kandidatov iste stranke bo sedel. Če želite glasovati za to stranko, morate glasovati za kandidata, ki ga ne marate. Stvar je še toliko bolj absurdna, ker tudi, če ne marate kandidata, pa volite za stranko, s tem volite proti kandidatu iz iste stranke, ki je v sosednjem okraju, za katerega ne morete voliti. S tem se voli proti svoji volji, tako je volja volivca spreverzirana. Ne gre za odločilen vpliv volivcev, kdo od dveh kandidatov bo dobil mandat. Volivec bi moral imeti možnost glasovati za kandidata, ki je v tistem volilnem območju, kjer si lahko glasoval, prišel v parlament. Če iz tistega območja ni nikogar, ni pristne vezi s poslanci. Ko potrkaš na vrata poslanca, si ta misli, saj ti nisi tisti, ki odloča o moji usodi, in zato ni tako dovzeten. To je tudi anomalija slovenskega sistema. Zaključil sem, če niti eden od teh vidikov ni izpolnil odločilnega vpliva, kaj šele kumulativni učinek vseh treh, ne morem zaključiti, da je odločilni vpliv volivca v Sloveniji na podelitev mandatov podan.”
Jaklič je opozoril tudi na protiustavnost ustavnega amandmaja, s katerim so vladajoči leta 1998 izigrali referendumsko voljo ljudstva, s katero so zahtevali večinski volilni sistem. Glavno vprašanje tukaj je, je lahko ustavni amandma prav tako protiustaven? “Argument tukaj je bil, da se ni sledilo volji ljudi, namreč, zmagal je dvokrožni večinski volilni sistem. Zakonodajalec tega ni želel sprejeti, zapisal je proporcionalni volilni sistem. V primerjalni sodni praksi in literaturi obstaja koncept protiustavnega ustavnega amandmaja, še posebej, kadar z ustavo nadigraš temelje demokratičnega procesa, pravzaprav predpogoje demokratične družbe. Želel sem opozoriti, da je večinsko stališče, ki je zaključilo z dvema suhoparnima stavkoma izpodbojnega razloga, češ da ustavno sodišče ni pristojno presojati ustavnih norm, torej skladnosti ustavnih norm z drugimi deli ustave. Tega enostavno nisem sprejel, ker poznam primerjalno sodno prakso. Marsikatero sodišče to počne. Pri nas so rekli, tega ni v zakonu, ustavi. Nikjer tega ni v zakonu, nikjer v ustavi. To je pristojnost, ki izhaja iz narave stvari.”
Pluralnosti je potrebno dati prostor
Glede vloge morale pri razumevanju duha ustave je Jaklič izpostavil, da bi bilo popolnoma napak, če bi želeli ustavno sodišče kot vrhovnega varuha ustave oprati te pluralnosti. To bi bila velika napaka in ravnanje v nasprotju z naravo stvari. “Pluralnosti je potrebno dati prostor in ji dati dihati, živeti z njo, se naučiti živeti z njo in se jo naučiti spoštovati. Kajti le kadar jo bomo spoštovali, če bo v mejah razumnega nesoglasja, bomo priznali enako spoštovanje vsakomur izmed nas, ki različno mislimo. Vedno pa bomo, če bo vse prav, če bodo institucije svobodne, različno mislili. To je v naravi človeka. Kakšno vlogo ima to? V nekaterih primerih manjšo, v nekaterih večjo. Bolj kot je primer težak, večjo vlogo ima.”
Vlada pomanjkanje poglobljenega diskurza
“Pomembno je, da se različna epistemološka izhodišča krešejo med seboj, da se soočajo med seboj v argumentaciji, tako da ta proces deluje, prepričuje drug drugega, če je vse prav, smo sposobni premakniti in se razumeti, kljub drugačnemu stališču. Na ustavnem sodišču in na splošno pogrešam, da kljub dobrim argumentom ni dovolj poglobljenega diskurza in se prehitro preide na glasovanje. Svetovni nazor ima vpliv, ampak mora biti v mejah prava, argumentacije. Če bi bila argumentacija, bi se izčistil svetovni nazor, stališča bi se premikala. Nekaj najhujšega je, če nivo argumentacije pade,” poudarja Jaklič.
V drugem delu oddaje je Jaklič spregovoril o razmerah v Sloveniji in poudaril, da mora biti izpolnjena vrsta predpogojev delujoče demokratične družbe, da lahko govorimo o demokraciji in svobodni družbi. Večina ključnih predpogojev ni izpolnjena, med njimi je pluralizem na področju medijev, ki je ključen za svobodno oblikovanje politične volje. “Ko imajo pred seboj paleto mnenj in jih nihče ne posiljuje, takrat se lahko volja volivcev svobodno oblikuje. Šele ko imate pluralnost na področju ključnih vzvodov, centrov za oblikovanje svobodne politične volje, šele takrat, ko nimate monopolov na teh področjih, lahko rečemo, da je volja, ki se oblikuje, zares pristna.” Na priloženem videoposnetku si lahko še podrobneje ogledate, kaj je Jaklič povedal o človekovih pravicah, o cenzuri in še o marsičem drugem.
H. M.