Slovenci so se 2022 odločali, če si želijo več države ali manj države, višje davke ali nižje davke. V kovidni histeriji so se odločili za višje davke in več države. 400 tisoč ljudi je namreč izbralo Roberta Goloba, ki jim je že pred volitvami jasno obljubil višje davke in povsem konkretno povedal, da bo razveljavil Janševo dohodninsko reformo, ki je neto plače zvišala vsem Slovencem. Rezultati so bili predvidljivi in se danes jasno kažejo v številkah: kot poroča STA, se Slovenija spopada z eno največjih rasti davčnega primeža med članicami OECD.
Po dveh letih upadanja med pandemijo covida-19 se je davčna obremenitev plač v državah članicah OECD lani tretje leto zapored zvišala. Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega delavca se je zvišal v nekaj več kot polovici držav članic, najbolj pa v Italiji in Sloveniji.
Diametralno nasprotje v pristopu do davčne politike proti Janševi vladi
Predsednik vlade je že v času predvolilne kampanje obljubil povišanje davkov, z razlago, da on sam nižjih davkov ne potrebuje, ker drugače bo denar zapravljal le za neumnosti.
Obljubo je, na žalost celotne delovne populacije, uresničil. Ne samo to, ko primerjamo delovanje vlade Janeza Janše in Roberta Goloba, ugotovimo, da so se (oz. se še bodo) pod slednjo povišale tudi nekatere dajatve in prispevki. Pregled novih obremenitev, ki jih uvaja trenutna vlada, kaže na temeljno konceptualno razliko med prejšnjo in trenutno vlado. Vlada Janeza Janše se je trudila zmanjševati finančne obremenitve, Golobova jih aktivno povečuje.
Nizki davki so za neumnosti
Pomudimo se za trenutek še pri zloglasni predvolilni obljubi, da bo višal davke. Se pravi, bodoči predsednik vlade, vzgojen kot sin direktorja elektrarn, s tremi milijoni letnih dohodkov (od tega pol milijona le državne plače), takrat ni dobro razumel, kaj si bo ljudstvo pomagalo z nižjimi davki in višjimi neto plačami in celo cinično pripomnil, da denar vendar ne prinese sreče.
To je moja izkušnja in moje osebno mnenje – zares ne potrebujemo nižjih davkov, je poudaril Robert Golob in dodal, da res ne ve, kako bi njemu koristili nižji davki. “Razen da bi imel več denarja na računu in bi zapravljal za mogoče večje neumnosti,” je še izjavil – povsem brez občutka – nekdo, ki si, sodeč po fotografijah, na Instagramu brez težav privošči prestižna potovanja in letovanja na barkah.
To je izvolil narod. Retvitajte dalje. pic.twitter.com/cD5jovhyhx
— Jure Colja (@JureColja) April 27, 2022
Zanimivo je, da so mu ob takšnih prepotentnih izjavah nekateri takrat še vedno stopili v bran, češ da je bila izjava izvzeta iz konteksta. Če nekdo izjavi, da bi mu več denarja prej škodilo, kot pa koristilo – ker bi le zapravljal za večje neumnosti – ga namreč ni konteksta, ki bi ta stavek lahko prikazal v drugačni luči. Mnogi v Sloveniji delajo po cele dneve in se komaj prebijajo iz meseca v mesec, potem pa pride Golob in izjavi, da od več denarja na računu ni nobene koristi?! Morda zanj res ne, saj si ga je po vsej verjetnosti nabral že toliko, da ne ve, kam z njim. In ja, verjamemo, da denar ne prinese sreče – vendar pa moraš imeti za tako stališče vsaj kakšen milijonček na računu. Golob se iz običajnih ljudi naravnost dela norca.
Napad na blaginjo
Golobova vlada je večkrat znižala neto plače – naprej z ukinitvijo Janševe dohodninske reforme (pri tem je povprečnemu Slovencu ukradla eno plačo), plače pa je dodatno obremenila z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. V tem trenutku se lahko nadejamo povišanja zdravstvenega prispevka (ki je že zdaj priklopljen na bruto plačo), uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvedbe davka na nepremičnine, povišanih omrežnin, v vladnih krogih pa naj bi krožile celo zamisli o tako eksotičnih davkih, kot so davki na pse in davki na celotno premoženje.
Dvignili so se že davki na nekatere “grešne” izdelke (npr. sladke pijače – gre za “regresivne” davke, ki prizadenejo revnejše, saj je posledično vsak kozarec pijače dražji, česar tisti z višjimi dohodki ne občutijo oz. občutijo veliko manj). Manj kot pred Golobom zaslužijo tudi normirani espeji z letnimi prihodki, višjimi od 50 tisoč evrov. Finančno ministrstvo pa ima pripravljen še predlog, po katerem bi še bolj zaostrili pogoje za delo normiranim espejem.
Slovencem se je torej izpolnila želja tudi po merljivih podatkih OECD. Manj jim ostane, da bi lahko zapravljali “za neumnosti”.
I. K.