“Naše vodstvene strukture, ki so zadolžene za upravljanje s sistemom, so pogrnile na celi črti. Potreben je dialog, ta pretočnost, da se pride do boljših rešitev. Po celem svetu se je življenjska doba podaljšala. Živimo sicer kakovostno, vendar so žal v Sloveniji ta leta življenja brez težav pravzaprav kratka v primerjavi z Evropo. Smo zelo kronično bolni,” je v oddaji Aktualno izpostavila nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje in zdravnica dr. Tina Bregant in med drugim dodala, da je potrebno zavedanje, da zdravstvo ni levo ali desno, zdravje vseh nas je naša dobrina, vrednota. “Tukaj se ne moremo politično deliti.”
Podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec je na vprašanje glede dostopa do zdravnika in zdravstva povedal, da imamo probleme, ki so se nabirali vrsto let. “To ni od danes.” V nadaljevanju je izpostavil ugotovitve lanskega revizijskega poročila Računskega sodišča RS, ki je ugotovilo, da se je na področju družinske medicine od leta 2012 do lani število družinskih zdravnikov povečalo za 31 odstotkov. “V tem obdobju smo torej pridelali 31 odstotkov več zdravnikov, nedostopnost do zdravnika pa je vedno večja. Kako je to mogoče? Ponekod imamo zadostno ali približno zadostno število zdravnikov, imamo pa področja, ki so absolutno deficitarna.”
Gerbec je izpostavil, da kjer so področja deficitarna, je tudi stopnja smrtnosti največja, pa stopnja obolevnosti in stopnja dostopnosti, ki je nad dopustnimi čakalnimi dobami. Izpostavil je primer področja kardiologije, bolezni srca in ožilja so namreč za rakom drugi najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji. Kot pravi smo med najboljšimi po številu smrti dojenčkov v svetu (imamo najnižjo številko smrtnosti). “Zakaj smo nekje dobri, nekje slabi. Eden od ključnih razlogov, ki ga je ugotovilo revizijsko poročilo je, da je sistem usposabljanja specializacij in za družinske zdravnike in druge specialnosti, absolutno odpovedal,” je bil jasen. Izpostavil je primer ortodontov, otrok, ki ga potrebuje, se mora sprijazniti s povprečno čakalno dobo od 4 do 7 let. “To je nevzdržno,” je bil jasen in dodal, da je očitna problematika neustreznega razpisovanja novih specializacij. “Tisti, ki bi ga moral v rokah držati, je država (torej ministrstvo za zdravje), ne pa da to določa sam ceh.” Kritičen je tudi, da se ne ve, koliko ima kdo pacientov, več ali manj kot glavarični količnik. “Upravljanje zdravstvenega sistema ne deluje. To je odgovornost vodstev, domov, upravljanje na ravni države. Vsak dan bi moralo biti jasno, kje so zdravniki, ki ne dosegajo količnika, kje so specialisti, ki ne delajo v službenem času. Po oceni naše zveze je temeljni problem, da sistem upravljanja na ravni države ni takšen, kot bi moral biti, predvsem pa ni dialoga med vsemi deležniki,” je bil jasen.
Naše vodstvene strukture, ki so zadolžene za upravljanje s sistemom, so pogrnile na celi črti
Po besedah Bregantove so naše vodstvene strukture, ki so zadolžene za upravljanje s sistemom, pogrnile na celi črti. “Potreben je dialog, ta pretočnost, da se pride do boljših rešitev. Po celem svetu se je življenjska doba podaljšala. Živimo sicer kakovostno, vendar so v Sloveniji žal ta leta življenja brez težav pravzaprav kratka v primerjavi z Evropo. Smo zelo kronično bolni. Zahtevnost obravnave kroničnih bolnikov je tako večja,” je pojasnila in dodala, da ti količniki niso prilagojeni sodobnosti, potrebne so namreč prilagoditve. Zdravnikov je po njenih besedah več, kot jih je bilo 10 let nazaj, mnogo več jih je ostalo v bolnišnicah, kot jih je prišlo na primarno raven (tisti prvi stik s pacientom). “To pa je nekaj, kar mene osebno zelo boli, sploh skozi zgodovinsko perspektivo. Še iz časov Kraljevine SHS smo bili prvi, ki smo imeli zdravstvene domove, prvi, ki smo dali zdravnika v neposreden stik s pacientom, več kot 100 let kasneje, čeprav vemo, da je to najcenejši in najbolj učinkovit načrt skrbi za bolnika, in vendar se pri nas ruši sistem”.
V Ljubljani izbranih zdravnikov praktično ni več
Bregantova je izpostavila primer, ko nekdo zboli, težko prikliče zdravnika. Če je v Zdravstvenem domu Ljubljana, se mora identificirati preko portala Iris, da bo sploh lahko poslal elektronsko sporočilo. “Ljudi bi morali opolnomočiti, da bi znali sistem uporabljati, če sploh imajo izbranega zdravnika. V Ljubljani izbranih zdravnikov praktično ni več, šli so v sosednje občine.” Pojasnila je, da odprtje bolniškega staleža predstavlja administrativni postopek, ki bi ga lahko urejala zavarovalnica brez zdravnika, sploh če gre za navaden prehlad. “Zdravniki so preobremenjeni z administrativnim delom. V zadnjem času se dogaja, da niti ne izgubljamo več zdravnikov, pač pa diplomanti medicinske fakultete niti strokovnega izpita ne naredijo. Takoj po zadnjem izpitu na fakulteti odidejo v tujino. Ta tihi odliv kadra, ki ni nikjer zabeležen, se nam dogaja.” Bregantova meni, da bi se morali skupaj usesti zdravniki, pacienti, vodstvena struktura in zavarovalnice. Na slednje se namreč kar pozablja. “Oni so tisti upravljalci z denarjem, ki se ga netransparentno troši, niti ne vemo, kam ves denar odteka”.
V zvezi z novim interventnim zakonom je Bregantova povedala, da vsak dober vodja ve, da njegova prava vrednost podjetja niso finance, prava vrednost so ljudje, ki jih ma. “Trenutno vodstvo tega ne razume. Vsi ti silni milijoni v intervencijskem zakonu, veste, da sploh niso bili porabljeni, zato ker če ti nimaš kadra in ga ne stimuliraš ustrezno. Če dobi zdravnik 14 evrov na uro za vikend, ko mora organizirati še varuško za otroke denimo, rabi koga, da mu pospravi, bo raje izbral, seveda, da je doma,” je povedala in spomnila na problematiko določanja cen zdravstvenih storitev. “Dobro so denimo plačana magnetna resonanca, ni pa dobro plačan klinični pregled. Ne želim si drage potrošne instrumentalizirane medicine, želim si medicino, od katere bo imel bolnik največ. To je dobra medicina, ki je tudi intelektualno zahtevna.” Gerbec je poudaril, da je sistem določanja cen zdravstvenih storitev v slovenskem zdravstvu ena od dolgoletnih nevralgičnih točk, v rokah jo ima samo Zavod za zdravstveno zavarovanje in ne temelji na realni oceni, kaj je potrebno potrošiti, da se neka storitev opravi. “ZZZS-ju bi morali odvzeti monopol,” je prepričan.
Po mnenju Bregantove bi z informatizacijo lahko prišli tudi do točnih cen storitev. V Avstriji zavarovalnica s pomočjo informatizacije stvari pregleda. Gerbec je izpostavil, da so se intervencijski zakoni, ki so štartali s pozicije denarja, pokazali kot neučinkoviti. “Mi dajemo skoraj 9 odstotkov BDP za zdravstvo, lahko bi tudi 11 odstotkov, če pa ga bomo trošili na isti način kot do sedaj, bo denar poniknil, pacienti in zdravstveni delavci pa ne bodo imeli od tega nič,” je bil jasen in dodal, da bomo tako samo tlakovali pot v propad. “S tistim, kar imamo, je potrebno začeti delati bolj skrbno in bolj po pameti. Ta intervencijski zakon, teh 60 milijonov, saj niso mogli biti porabljeni, ker so bili pogoji, kako je bilo to razpisano. Pisano je bilo samo za sekundarni nivo, nivo, ki ga minister najbolj pozna (recimo za ortopedske operacije).”
Pacientov ne briga, ali na tablici vrat piše, da je zasebni zdravnik ali zavod
Oba sta izpostavila problematiko, kako se daje v bolniške staleže, namesto, da bi se raje vlagalo v zdravje ljudi. Gerbec je izpostavil, da se na leto za bolniške staleže daje 450 milijonov. “Zadnji interventni zakon je bil diskutiran tako: Najprej naj dodatne storitve opravijo javni zavodi, če ne opravijo, to naredijo koncesionarji, potem ostali. Čemu to služi? Nas zanimajo kakovostne storitve, pacientov ne briga, ali na tablici vrat piše, da je zasebni zdravnik ali zavod. To je napačni sitem. S strani novega ministra je bilo obljubljeno, da bomo šli na sistem, da se storitev opravi in je dosegljiva v realnem času. To je ideološko ozadje, da smo si na jasnem. Mi kot organizacija smo absolutno proti takemu razlikovanju. 1500 družinskih zdravnikov je koncesionarjev, a oni naj sedaj nazadnje pridejo na vrsto?” je izpostavil kritično.
Izbris napotnic se nadaljuje
V zvezi z izbrisom napotnic je Bregantova povedala, da se je pogovarjala z bolniki v torek in so ji povedali, da se izbris napotnic nadaljuje. “V čakalnico so prišli, ker so potrebovali novo napotnico. A se to rešuje z vero, srčno upam, da ne, ampak se z delom. Verjamem, da se napaka naredi enkrat, dvakrat, prav je, da se napako popravi. Če samo gledamo, kako se napake kopičijo, pa rečemo, da verujemo, da se bo nekaj spremenilo, oprostite to je nezrelo in nevredno kateregakoli ministra,” je bila kritična.
Gerbec je izpostavil problematiko, da se s čakalnimi dobami na državni ravni v smislu upravljanja nihče ne ukvarja. Morali pa bi se NIJZ, zdravstvena zavarovalnica in Ministrstvo za zdravje. Meni, da ni prav, da se s prstom kaže samo na izvajalce. Bergantova je izpostavila, da je ministrstvo del čakalnih vrst prevzelo nase, zato je neustrezno kazanje prsta in iskanje krivde pri izvajalcih, celotna komunikacija vodstva ministrstva z zdravstveni izvajalci je neustrezna. “Minister je prvi zdravnik v državi, objektivno odgovoren je za način organizacije,” je poudarila.
Šifrant storitev med NIJZ in zdravstveno zavarovalnico ni usklajen
“Imamo primere dobrih praks, tudi v Sloveniji ni vse slabo,” je dejala Bregantova. “Imamo sistem z-Net, hrbtenica je enotna, v vse te računalniške sisteme, ki jih je veliko, so vpete raznovrstne aplikacije, pomembno je, da začnejo funkcionirati, da aplikacije pošiljajo izmenjavo podatkov na državni ravni. To bi se dalo urediti,” je prepričana. Povedala je, da deluje e-recept, e -napotnica žal ne tako učinkovito, bi se pa dalo marsikaj izboljšati. Gerbec je ob tem izpostavil besede zdravstvenega ministra, ki je povedal kruto resnico, in sicer, da šifrant storitev med NIJZ in zdravstveno zavarovalnico ni usklajen. “Za božjo voljo, naj pove, ali bo to urejeno v pol leta, enem letu! To je nedopustno, ni čudno, da elektronika in upravljanje ne delujeta,” je dodal. Glede šifrantov je Bregantova povedala, da je na ravni EU enotni šifrant. Pravi, da v času, ko je bila sekretarka, da je poskušala delati na tem, da bi bil enoten. Gerbec je k temu pristavil, da se je potrebno vprašati, zakaj je temu tako. “Zadaj je interes industrije, ki dela informacijske rešitve. UKC LJ ima namreč kar 23 sistemov,” je pojasnil.
Po besedah Bregantove je potrebno zavedanje, da zdravstvo ni levo ali desno, zdravje vseh nas je naša dobrina, vrednota. “Tukaj se ne moremo politično deliti,” je jasno povedala in spomnila, da ima zdrav človek tisoč želja, bolan človek le eno. Bolniki po besedah Bregantove niso krivi za nastalo situacijo. “Imamo vodstva, ljudi, ki so podpisovali določene dokumente. Mislim, da je čas, da presežemo delitve in se usmerimo v cilj: da bi vsi v Sloveniji lahko živeli čim dlje in čim bolj kakovostno in zdravo na svojem domu. Sistemski ukrepi nas morajo pri tem podpirati, ne pa da nas v tem pravzaprav hromijo.”
Nina Žoher