Vlada ranljive skupine zagovarja le z besedami, ne pa z dejanji. Problematika dolgotrajne oskrbe je slovensko politiko spremljala desetletja kot temen madež na ugledu evropske države, ki ne zna in ne zmore sistemsko poskrbeti za svoje starejše občane. Vlada Roberta Goloba je z gasilsko akcijo umaknila vse, kar je Janševega in kar je Janševa vlada naredila na področju dolgotrajne oskrbe. Zdaj pa se je zakon pod patronatom ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca vrnil nazaj v novi podobi. Takšni, ki financiranje enostavno in elegantno prenese na nas vse, davkoplačevalce. O zadevi je v oddaji Tema dneva spregovorila poslanka Karmen Furman.
Financiranje res zagotavljajo, a ne na tak način kot prejšnji zakon, ki je financiranje želel zagotoviti s proračunskimi rezervami. Zagotavljajo ga s še večjo obremenitvijo plač, ki so jih že tako v osnovi dodatno obremenili. Od prvega januarja letos, zaradi česar še vedno spadamo med najbolj obdavčene države v Evropski uniji po stopnji obdavčitve dela.
Poslanka je uvodoma pojasnila, da je s 30. 6. je prenehal veljati interventni zakon, ki je zagotavljal, da se dvig oskrbnin krije iz državnega proračuna. “Ker minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac ni pripravil konkretnih ukrepov za lajšanje tega, torej, da se oskrbnine ne bi krile iz žepa davkoplačevalcev oz. konkretno starostnikov, ki bivajo v domovih za starejše, smo urgirali v SDS. V poslanski skupini smo pripravili predlog zakona, s katerim smo želeli, da bi se dvig oskrbnin vsaj do konca leta kril iz državnega proračuna,” pojasnjuje Furmanova. Poslanka doda, da je bil temeljni cilj ob naraščajočih življenjskih stroških olajšati stiske za starejše. Ker so koalicijski poslanci že na seji delovnega telesa DZ zavrnili predlog, pa so dvigi oskrbnin že napovedani v številnih domovih.
V SDS sicer opozarjajo tudi na kadrovski primanjkljaj. Nekateri domovi več ne sprejemajo novih stanovalcev, ponekod so postelje prazne. “Po besedah sekretarja skupnosti socialnih zavodov je v domovih za starejše trenutno že več kot 700 postelj praznih, ker kadra enostavno ni. Po drugi strani ostajajo neizpolnjene obljube ministra za solidarno prihodnost, ki je obljubil ob potrditvi svojega mandata, da bo pripravil konkretne ukrepe že v mesecu februarju, pa se do sedaj ni zgodilo,” opozarja poslanka. Tudi predloge SDS, ki bi naslovili kadrovsko stisko, je koalicija zavrnila.
Pred sesutjem sistema
“Napovedi, da bi se institucionalno varstvo lahko sesulo, niti niso tako nerealne,” pove poslanka. Kot pojasni, je kadrovski primanjkljaj že dlje časa pereča tema v domovih za starejše: “S prejšnjo, našo vlado, smo uspeli rešiti s spremembo zakonodaje vsaj kadrovski primanjkljaj na socialnem delu, ki opravlja te storitve. Zagotovili smo spremembo zakonodaje do leta 2030, dodatnih novih 2000 zaposlitev, ki so bile v času naše vlade krite s strani državnega proračuna, sedaj žal, s 30. 6., tudi ta del pade na starostnike v domovih za starejše.” Trdi, da ostaja problem zdravstvenih kadrov v domovih za starejše, saj so normativi povsem zastareli: “Za isto delo v domovih za starejše ali v bolnišnicah je plača neprimerljiva zaradi zastarelih normativov. Zaradi tega kader odhaja tja, kjer so boljši pogoji dela in boljša plača.”
“Sedaj se je pokazalo, kako zavajajoče so bile besede vlade in koalicije, da zamik zakona o dolgotrajni oskrbi, ki smo ga sprejeli pod našo vlado, ne bo v škodo našim državljanom. Če bi namreč ta zakon danes veljal, bi se bistveni del oskrbnin kril iz te pravne podlage in bi potem stanovalci v domovih za starejše plačevali samo t. i. hotelski del storitev, vse ostalo pa bi bilo pokrito iz državnega proračuna. Čas je pokazal, da je zamik tega zakona, ki so ga uspeli doseči na referendumu, šel v škodo državljanov, sedaj ta zakon, ki je vložen, uvaja nove davke in celo manjša pravice stanovalcev. Domneva se celo, da je ustavno sporen,” razlaga poslanka.
Podaljšanje čakalnih vrst
Ob hkratnem povečanju prostih postelj, kot že rečeno je teh 700, pa se je hkrati povečalo tudi število ljudi, ki čaka, da bi te postelje zasedli. “Tudi čakalne vrste so se drastično podaljšale. Iz približno 11 tisoč teh, ki bi posteljo v domu nujno potrebovali, smo prišli na 16,5 tisoč čakajočih,” izpostavlja. Furmanova napoveduje, da je potreba po institucionalnem varstvu vsako leto večja, po drugi strani pa se vsako leto soočamo z vse večjim kadrovskim primanjkljajem.
“Ta se je drastično poslabšal v času te vlade. Ta očitno ne razume stisk ljudi ali pa jih ni sposobna reševati,” zaključi.
G. K.