“Jaz sem v primeru operacijskih miz javno nastopil in povedal, da gre za po naši oceni koruptivno dejanje, nevredno. Tudi podatke sem imel, kako so te mize v kliničnem centru zamenjali, nakar me je takratni direktor poklical po telefonu in me nahrulil kot smrkavca”, je v oddaji Intervju povedal dolgoletni sindikalni voditelj Fidesa, zdravnik Konrad Kuštrin in dodal, da je zavrnil, da bi šel na srečanje z Milanom Kučanom v Murgle.
Konrad Kuštrin, ki se je po 43 letih delovne dobe in 28 letih na čelu Fidesa upokojil, je povedal, da so zdravniške organizacije velikokrat dale znak, da so popolnoma netolerantne do kakršne koli korupcije na individualni ali sistemski ravni.
Kirurg Erik Brecelj je v preteklosti izrekel, da zaradi korupcije v zdravstvu vsak dan izgine približno milijon evrov. Ker je tukaj mreža, ki izvira še iz starih udbomafijskih časov, je voditelj Jože Možina Kuštrina povprašal, zakaj Fides tukaj ni storil več. “Mi smo storili zelo veliko. Kaj drugega kot opozarjati, seveda nismo mogli”, je pojasnil Kuštrin in spomnil, da je v primeru operacijskih miz javno nastopil in povedal, da gre po njihovi oceni za koruptivno dejanje, nevredno.
“Tudi podatke sem imel, kako so te mize v kliničnem centru zamenjali, nakar me je takratni direktor poklical po telefonu in me nahrulil kot smrkavca. Povabil me je potem k sebi, ko sem se mu zlagal, da ga posluša cel glavni odbor,” je povedal in dodal, da ga ni dal na zvočnik, ker tako modernega telefona ni imel. “In potem, ko sem prišel k njemu, je rekel, veš, greva k staremu. Stala sva pred avtom, da mi bo pojasnil in jaz sem bil mogoče mesec dni ali pa teden pred tem pri predsedniku vlade, sem mislil, da gremo k Drnovšku. Ne, ne, je rekel, v Murgle”, je spomnil in dodal, da je na to odvrnil, da tja pa ne gre. “Sem zaprl vrata in na to temo ni bilo več diskusije.”
Alternativna oblast iz Murgel
Legendarni zdravnik in sindikalist Konrad Kuštrin o aferi Operacijske mize, ko ga je direktor UKC povabil k Staremu.#Intervju @JozeMozina pic.twitter.com/dXNzQQn1RE
— Albin Vrabič (@AVrabic) May 19, 2024
Kuštrin je povedal, da se je kasneje znašel v sodnem postopku, ko je v zelo kratki televizijski oddaji opozoril na sum korupcije. “Tako da sem eno leto hodil po sodiščih, pa mediji temu niso nobene pozornosti dali, ker pač Fides ni organizacija, ki bi se lahko borila proti korupciji, čeprav smo to počeli od vsega začetka.”
V oddaji je sicer osvežil spomin, kako so se leta 1996 borili za višje plače, ko so bile zdravniške plače relativno nizke (1,4-kratnik povprečne plače). Kot je spomnil, se je odvil tritedenski trd štrajk, pri čemer obveznosti zdravnika v nobenem zakonu niso bile opredeljene. Sami so namreč v sodelovanju s kliničnim centrom, z uglednimi profesorji in predstojniki vzpostavili stavkovna pravila, ki se jih je dosledno držalo. Tedanji predsednik vlade Drnovšek je po njegovih besedah tedaj bdel nad temi pogajanji. “Dvakrat sva se tako bolj ilegalno dobila in pogajanja so bila naporna”, je spomnil in dodal, da so prišli do 2,8-kratnika povprečne plače, a potem so plače zamrznili. A temu danes ni več tako je pojasnil. “Danes smo pravzaprav z ozirom na visok BDP in visoko povprečno plačo približno tam, kjer smo bili takrat, v razmerjih, ne v absolutnih zneskih. Ker zdaj je plača zdravnika recimo specialista družinske medicine 1,4 kratnik povprečne plače. To je 1920 evrov”, je povedal in dodal, da ne čudi, da ni več interesa za specializacijo družinske medicine.
V zvezi z očitki, da gre zdravnikom in Fidesu le za denar, je pojasnil, da si nekdo, ki se odloči za tako dolg študij in investira toliko časa v opravljanje poklica, zasluži boljšo plačo za normalno življenje, a da odločno zavrača očitek, da jim gre samo za plače. “Mi smo ves čas našega sindikalnega delovanja poudarjali tudi posebne delovne pogoje, večje število zdravnikov”, je med drugim spomnil.
Imamo ministrico, ki v glavnem vadi, kako bo nastopala
V času tedanje zdravniške stavke je po njegovih besedah s strani medijev vršil strahovit pritisk in takratni predsednik vlade se je tega zavedal. “Razumel je, da ne more biti nihče zmagovalec, kakor tudi nihče poraženec”, je povedal v zvezi z njim in ga označil za razumnega človeka. “Zato smo potem podpisali tisti sporazum. Zdaj so stvari čisto na glavo postavljene”, je pojasnil in v z zvezi s tem v čem se pogajanja razlikujejo od tedaj pojasnil, da ta ekipa sindikata Fidesa nima sogovornikov. “Imamo neko ministrico, ki to ni. Neko anemično gospo, ki v glavnem vadi, kako bo nastopala”, je povedal kritično in dodal, da ko preko televizije glede nekatere pogajalce, uradnike, za katere ve, da so pametni in sposobni, se zavedajo, da ne morejo narediti nič, ker ni dovoljenja z vrha. “To je moja ocena. Za vsem stoji predsednik vlade, ki se ne zaveda, kam že tako načet zdravstveni sistem poriva s tem odnosom.”
V pogovoru je Kuštrin kritiziral način, kako je predsednik vlade odslovil nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana. “Ne moreš človeka, ki se je kljub temu trudil, o katerem je predsednik vlade govoril, da sta eno praktično, poklicat, da podpiše odstopno izjavo. To pove o predsedniku vlade vse”, je prepričan. Prav tako se mu ne zdi prav, da se politika ni držala dogovora s Fidesom. “Če se tega ne držijo, pomeni, da so podpisali s figo v žepu. Takim politikom ni mogoče verjeti.”
V zdravstvu ni bilo storjenega nič
Ker so Svoboda, Levica in SD prišli na oblast predvsem z velikansko obljubo ureditve razmer v zdravstvu, je Možina Kuštrina povprašal, če je bilo kaj narejenega. Izrazil je kritiko do obljube nekdanje predsednice stranke SD Tanje Fajon, ki je obljubila 30 dni do specialista. V tem primeru je po njegovo šlo za evidentno zavajanje. “Vsakemu komaj pismenemu človeku jasno, da je to neizvršljivo. Po drugi strani nisem doživel, da bi jo kdo vprašal po letu dni, kaj je s to njeno obljubo. Nič. In tudi v zdravstvu ni bilo storjenega nič in vsa naša opozorila, tudi zdaj znotraj stavke, ne samo Fidesa, tudi zdravniških organizacij na splošno, zbornica in društva, o tem, da zdravstveni sistem drvi v nepovraten razkroj, ne zaležejo nič”, je bil kritičen. Povedal je, da je “sistem, ki funkcionira na nadurah, zgrešen sistem. “To mogoče državi odgovarja, ker več zdravnikov ne pomeni samo več plač, pomeni več storitev. In potem to stane več”, je komentiral in dodal, da ko so kot Fides postali člani Evropske federacije zaposlenih zdravnikov, so jih kolegi z začudenjem poslušali, ko so jim govorili, koliko delajo.
O evtanaziji
V pogovoru sta se dotaknila tudi posvetovalnega referenduma o evtanaziji. Povedal je, da unisono stališče vseh zdravniških organizacij je proti temu. “S tem, da obstaja možnost in bi bilo potrebno razvijati paliativno oskrbo. Ob zdajšnjem razvoju medicine noben pacient ne bi smel umreti v mukah”, je poudaril in dodal, da je v luči teh diskusij verjetno veliko starih, nebogljenih ljudi, ki so se znašli v stiski, pod pritiskom in se morda počutijo odveč. “To je nekaj neverjetnega in nezaslišanega”, je ocenil, izrazil upanje, da zakon ne bo sprejet in podal mnenje, da po njegovo ni zdravnika, ki bi evtanazijo izvajal v primeru, da bi bil zakon sprejet.
Tam, kjer je evtanazija prisotna, se po njegovih besedah kažejo velike zlorabe. “Nedolgo tega je bil intervju z enim vodjem ene klinike, ki to počne, in je sicer s težavo priznal, kakšne zaslužke in dobičke imajo. Tako da tudi denar se skriva za tem. Nezaslišano je, da pri nas o tem govorimo, zlasti ko vemo, da večino sredstev iz zdravstvene blagajne, kakršna koli je, se porabi za zdravljenje starejših ljudi”, je poudaril in podal vprašanje, koga bomo sploh še zdravili? Pravi, da v več desetletjih pri svojem delu na intenzivnem oddelku, prav tako pa tudi njegovi drugi kolegi, niso nikoli pustili pacienta, za katerega so vedeli, da ga ni mogoče ozdraviti, da bi umrl v bolečinah ali trpljenju. Na vprašanje Možine, če se da danes poskrbeti za to, da ne trpimo, je Kuštrin odgovoril z: “absolutno, 100-odstotno”. Na vprašanje Možine zakaj potem evtanazija? “To vprašanje se pojavlja tudi meni. Ampak po mojem nimajo kaj drugega ponuditi. Do zdaj niso nič drugega ponudili”.
“Ne čutim se kompetentnega spuščati na neko psihološko obravnavo človeka, ki je predsednik vlade, lahko pa spremljam dejstva. Da ne dela nič. Če se česa loti, mu ne uspe. In da človek, ki zdravnikom očita, da premalo delajo, da ne delajo, v glavnem pohaja in potuje…”, je med drugim rekel in dodal, da mora biti po njegovo predsednik vlade “človek, ki mora biti v službi 24 ur na dan, ki mora imeti pod kontrolo vse resorje, ki mora spremljati prav vse, kaj se v državi dogaja”. “Pravzaprav mora v tem mandatu žrtvovati svoje zasebno življenje za dobrobit naroda”, je prepričan.
Ž. N.