V državnem zboru je potekala nujna seja komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti o ustavni spornosti predloga Zakona o medijih in napad na svobodo govora. Sejo so poslanci skupin Svoboda, SD in Levice obstruirali z razlogom, ker bodo “o tem razpravljali drugič, drugje“. Na seji so spregovorili številni deležniki tako gospodarstva, lastništva medijev in novinarjev, iz Nova24TV pa ni bil vabljen nihče. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so strokovnjaki jasno izrazili skrb nad novim zakonom o medijih, ministrica za kulturo Asta Vrečko pa ni pokazala niti interesa, da bi bila vsaj prisotna. Po drugi strani pa mnogi pravijo, da je bila to po dolgem času “normalna seja brez levičarskih opominov, odvzemanja besed in žalitev”.
Poslanska skupina SDS je v zahtevi za sklic nujne seje komisije DZ za peticije, ki jo sicer vodi poslanec Jože Tanko, izpostavila, da so se na predlog novega krovnega medijskega zakona kritično odzvali tako poznavalci medijskega prostora kot tudi novinarji, uredniki in vplivneži, ki so se seje tudi udeležili. Obenem so izpostavili tudi mnenje zakonodajnopravne službe DZ, ki je na 49 straneh podala opombe k zakonskemu predlogu.
Poslanci največje opozicijske stranke menijo, da je z vidika varovanja ustavnih pravic še posebej sporen člen o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Ta določa, da je v medijih prepovedano spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva. Prav tako pa v medijih prepoveduje ščuvanje k storitvi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom.
“Na ta način se eksplicitno omejuje svobodo govora, saj bo tudi fizična oseba sankcionirana s strani nastavljenega inšpektorata ob morebitni kritiki dela vlade ali političnega dogajanja, vse pod krinko tako imenovanega sovražnega govora,” so prepričani v SDS.
.@TankoJoze: Ko gre za človekove pravice, svobodo govora in zakon o medijih – poslanske skupine Svoboda, SD in Levica raje ostanejo doma. Obstruirajo sejo Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ker “bodo o tem razpravljali drugič, drugje”.
Ker človekove… pic.twitter.com/gwtz3WXH5C
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 3, 2025
Zakon posega v ustavne pravice in omogoča cenzuro
“Danes bo govora o ustavnih pravicah, človekovih pravicah, pobudi in peticiji glede zakona o medijih, ki ga vlada Roberta Goloba razglaša za vrhunski zakon. Ta naj bi po 20 letih noveliral oziroma popravil vse nedoslednosti medijske krajine, ki so se pojavile in veljale v zadnjih dveh desetletjih”, je povedal poslanec Andrej Hoivik. Dodaja, da v SDS že od samega začetka javne razprave o tem zelo pomembnem zakonu burno spremljajo in nadzirajo, kaj se pravzaprav dogaja v medijskem prostoru.
Komisija naj vlado pozove k umiku zakonskega predloga
Pravi, da so poglobljeno preučili ta zakon in ugotovili, da posega v ustavne pravice – tako svobodo govora kot gospodarsko pobudo in nenazadnje regulacijo medijev, ki naj bi bili četrta veja oblasti oziroma tako imenovani “psi čuvaji”. Zato v SDS s prvim sklepom predlagajo, da komisija predlaga vladi, naj ta pozove Državni zbor, da zavrne zakon o medijih, ki predstavlja neposredno kršitev svobode izražanja in uvedbo cenzure.
.@andrejhoivik: Nov medijski zakon @vladaRS Roberta Goloba ni zgolj tehnični popravek – gre za nevaren poskus nadzora nad mediji ‼️ Pod krinko “urejanja” se skriva resen poseg v svobodo govora ‼️
Če bo zakon sprejet, bo oblast dobila moč, da določa, kateri mediji lahko obstajajo,… pic.twitter.com/5lmZyjvx6x— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 3, 2025
Nov medijski zakon vlade Roberta Goloba ni zgolj tehnični popravek – gre za nevaren poskus nadzora nad mediji, pod krinko “urejanja” se skriva resen poseg v svobodo govora. Če bo zakon sprejet, bo oblast dobila moč, da določa, kateri mediji lahko obstajajo, kaj lahko pišejo in kdo jih lahko financira. Svoboda medijev je temelj demokracije – zdaj je resno ogrožena, menijo v SDS.
Varuh človekovih pravic: Zakon s sankcioniranjem “sovražnega govora” nedopustno posega v svobodo izražanja
V nadaljevanju je spregovoril Dr. Jože Ruparčič, namestnik varuha človekovih pravic, ki je dejal, da mora biti Predlog zakona oblikovan v skladu s človekovimi pravicami, temeljnimi svoboščinami ter omogočiti medijsko svobodo in neodvisnost. Opozarja, da zakon ne sme samo omogočati svobodnega delovanja medijev, temveč tudi zagotavljati preglednost njihovega lastništva ter varovati javni interes in etiko javne besede, zlasti v zvezi z nezakonitimi vsebinami in sovražnim govorom. Zakon mora vključevati zaščito otrok v medijskem prostoru. Varuh je opozoril tudi na pomembna vprašanja, kot so financiranje neprofitnih medijev, državno pomoč, spletno nadlegovanje novinarjev in preglednost uporabe državnih sredstev za oglaševanje. Ruparčič je posebej poudaril, da je “varuh predlagal razmislek o tem, da predlagatelji zakona presodijo, ali obstaja možnost, da bi bilo smiselno sovražni govor sankcionirati tudi na drugačen način – tako, da ne bi nedopustno posegal v svobodo izražanja”.
“Predlog zakona ne upošteva minimalnih vrednot delovanja medijev”
Naslednji je spregovoril predsednik Sveta za radiodifuzijo doktor Jurij Franc Tasič, ki je uvodoma dejal, da so strokovno neodvisno telo, ki ima nalogo, da analizira delovanje na področju medijev z vidika kontrole največjega regulatorja pri nas, AKOS-a. “Če bi šel malo bolj v analizo posameznih delov, lahko rečem, da zakon, kot ga imamo zdaj, zahteva temeljito in dolgotrajno razpravo vseh relevantnih akterjev družbe, kar se ni zgodilo. Predlog zakona ne sledi splošnim vrednotam, ki omogočajo svobodo izražanja in celovitost obveščenosti, kar je ključno za stabilen razvoj človeka in skupnosti”, pravi in dodaja, da svoboda tiska pomeni enega od ključnih pogojev učinkovitosti demokratičnega procesa.
“Če pa pogledamo sedaj predlog zakona, je ta napisan z zelo nekonkretno jezikovno izraznostjo, kar omogoča velika in prevelika tveganja. Zato vidimo, da predlog zakona ne upošteva minimalnih vrednot delovanja medijev. Pusti odprta številna vprašanja o definicijah medijev, vplivu na svobodo govora, financiranju medijev ter nadzoru posameznikov s strani medijskih inšpektorjev, ki jih uvaja nov zakon o zaščiti virov. Ta zakon omogoča nenadzorovano delovanje inšpektorjev, ki nimajo nobene kontrole nad sabo, pa vendar imajo nenormalno velike pristojnosti. To lahko povzroči, da bodo mediji bolj zainteresirani za širjenje lastnih agend kot pa za zagotavljanje objektivnih informacij ciljni javnosti”, meni Franc Tasič in dodaja, da zakon daje preveč pristojnosti AKOS-u, da ne ščiti virov informacij, da je neprimerno urejeno financiranje medijev ter da ni opredeljeno in urejeno področje lastništva medijev.
V imenu Medijske zbornice v Gospodarski zbornici Slovenije je spregovoril Jaka Gerčar. Uvodoma je dejal, da je prenova zakonske ureditve nedvomno potrebna, saj je medijski prostor v zadnjem desetletju doživel velike spremembe. Kljub temu pa je opozoril na vsebinske pomisleke k predlogu. “Predlog zakona ne zagotavlja sistemskega in stabilnega financiranja radijskih in televizijskih programov s statusom posebnega pomena”, je dejal in dodal, da obstaja tveganje, da bodo prav ti, za katere naj bi zakon skrbel, ostali brez sredstev. Poudaril je tudi, da predlog zakona predvideva dodatne administrativne obveznosti.
Ali so spletni vplivneži mediji?
Dotaknil se je tudi vprašanja digitalnih medijev in spletnih vplivnežev, ki je zelo pomembno in kompleksno. “Mislim, da je to tudi eden izmed aspektov zakona, o katerem trenutno največ razpravljamo. Tukaj želim poudariti v imenu Gospodarske zbornice, da moramo temu vprašanju posvetiti največjo pozornost. Potrebujemo jasen prag, koliko sledilcev, recimo, kakšno uredniško odgovornost, in tako naprej, da ne ustvarimo sive cone, kjer imajo nekateri vpliv brez ustrezne odgovornosti.”
V predstavitvi predstavnika Telekom Slovenije je Miha Turk izpostavil več ključnih pomislekov glede predloga zakona o medijih. Poudaril je, da zakon ne zagotavlja sistemskega in stabilnega financiranja radijskih in televizijskih programov posebnega pomena, kar bi lahko ogrozilo obstoječe lokalne in regionalne medije.
Ko stroka govori o grožnji svobodi govora, bi nas moralo biti vse strah
V nadaljevanju je svoje pomisleke izrazila publicistka Ana Ašič, ki je dejala, da v predlogu zakona vidi “problem in potencialno veliko žarišče diskriminatornosti, omejevanja svobode govora in omejevanja svobode medijev”. Osredotočila se je na določbe o finančni podpori za digitalne medije. Izpostavila je zmedo in nejasnosti, ki jih prinašajo določeni členi zakona, predvsem glede pogojev za pridobitev finančne podpore in definicij medijev, ki so v zakonodaji nedorečeni. Poudarila je, da zakon vključuje nasprotujoče si določbe, ki lahko privedejo do diskriminacije in omejevanja svobode medijev. Prav tako je opozorila, da so nekateri deli zakona lahko tudi politično usmerjeni, kar ustvarja tveganje za zlorabe in pomanjkanje jasnih pravil.
Opozarja še na pomen majhnih, specializiranih digitalnih medijev v Sloveniji, ki so ključni za ohranjanje slovenske medijske krajine, in kritizira zahteve, ki so postavljene majhnim medijem, medtem ko večji lastniki medijev teh pogojev nimajo.
Na današnji seji Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti so vabljeni strokovnjaki jasno izrazili skrb nad novim zakonom o medijih. Opozarjajo na cenzuro, politične pritiske in nevarnega posega v svobodo izražanja.
Ko stroka govori o grožnji svobodi govora, bi… pic.twitter.com/tkqKuh0unG
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 3, 2025
Zala Klopčič izpostavlja problem cenzure
Na nejasnosti na področju v definiciji vplivnežev in medijev v predlogu zakona je opozorila Zala Klopčič, ki poudarja, da zakon ne določa jasno, kaj loči vplivneža od navadnega uporabnika socialnih omrežij, saj ni natančnih meril, kot so število sledilcev ali monetizacija vsebine. Izpostavlja tudi težave s 17. členom zakona, ki določa, da digitalni mediji za financiranje potrebujejo 10.000 uporabnikov, vendar ni jasno, ali to velja za mesečne ali tedenske dosege. Poleg tega opozarja na nevarnost cenzure zaradi nejasnosti glede sovražnega govora in na možnosti, da posameznike kaznujejo za izražanje mnenj. Izpostavlja tudi problem, da bo nov zakon zahteval, da novinarji jasno označijo uporabo umetne inteligence pri pisanju člankov, kar bo v praksi težko izvedljivo, saj mnogi novinarji že uporabljajo umetno inteligenco pri svojem delu.
Predlog zakona je, kot pravi Klopčičeva, prepoznala kot zelo resno grožnjo demokraciji in svobodi govora. “Zaradi tega sem naredila tudi spletno peticijo, ki je v enem samem tednu zbrala 10.000 podpisov. Marca, ko sem ponovno pregledala podpise, jih je bilo že dobrih 18.000. Upam, da bo zakon umaknjen”, je zaključila.
Med zadnjimi gosti je spregovoril urednik in novinar Peter Jančič, ki je izpostavil, da so mnenja tistih, ki imajo izkušnje, znanje in pomembne položaje v medijih, precej jasna in opozarjajo, da gre za ustavno poseganje v svobodo govora in tiska. Zakon je označen kot nevaren in opozarjajo na velike posledice. Pohvalil je odgovornega urednika Dnevnika Mirana Lesjaka, ki je javno povedal, da je praktično vsak člen v predlogu novega zakona sporen.
Dotaknil se je tudi financiranja medijev v novem zakonu, ki odpirajo pomembna vprašanja. “Ko gre za medije, nekateri zlorabljajo svoj položaj, da skušajo preprečiti financiranje medijskih projektov, ki so jim lahko nasprotniki,” je dejal in izpostavil, da so v zakonu členi, ki želijo uničiti avtonomne, majhne medije in dati denar tistim, ki imajo velike časopise in medije.
So problem mediji ali politiki?
“Najbolj sporen pa je 53. člen, ki predstavlja predstavo zgrešenosti tega zakona. Poglejte, politiki skušajo ustvariti vtis, da so glavni problem, ko gre za strpnost in širjenje sovraštva, novinarji, ampak slika je popolnoma obratna – tisti, ki v resnici generirajo probleme, so politiki sami”, je povedal Jančič in izpostavil problem, da bo za kaznovanje urednikov in medijev imela škarje in platno v rokah oblast.
Po razpravi deležnikov tako iz gospodarstva kot lastništva medijev in novinarjev je poslanec Hoivik povzel, da smo slišali od vseh vabljenih, da ta zakon v marsičem postavlja na glavo koncept svobode medijev in svobodne gospodarske pobude, ki je zagotovljena z ustavo. “Kot je bilo na koncu dobro povedano, je 53. člen tega zakona ponosni primer direktnega napada na svobodo govora, saj predstavlja neposredno cenzuro kritike, bodisi takšne ali drugačne, predvsem pa oblasti.” Izrazil je še razočaranje nad odsotnostjo ministrice Aste Vrečko. “Z nami bi morala biti ministrica za kulturo. To je pravzaprav njena dolžnost,” je dejal in spomnil, da se javno še ni izrekla glede kritik o tem zakonu.
.@andrejhoivik: Na današnji seji Komisije za peticije, kjer so vabljeni strokovnjaki izrazili resne pomisleke glede novega zakona o medijih, ministrice za kulturo @mk_gov_si Aste Vrečko ni nikjer ‼️
Kljub kritikam o cenzuri in omejevanju svobode govora se še vedno ni javno… pic.twitter.com/PzD1Wyiqjt— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) April 3, 2025
Bojkot koalicije pomeni, da določena politična opcija ni sposobna razpravljati
Anja Bah Žibert je poudarila, da se zakon ne tiče le medijev, ampak vpliva na vse državljane, ki prek medijev in drugih platform “pridobivajo informacije. Gre za zakon, ki bo v najširšem smislu vplival na celotno družbo”. “Izražam svojo zaskrbljenost nad odločitvijo koalicije, ki ni sprejela niti predloga, da bi o tem zakonu spregovorili v širši javni razpravi. Ne razumem, zakaj javna predstavitev zakona ni bila omogočena.” Zaskrbljujoč je tudi bojkot poslancev koalicije, pravi Bah Žibertova. “Bojkot pomeni, da smo v družbi prišli do točke, ko določena politična opcija ni več sposobna razpravljati o človekovih pravicah in ustavno spornih določbah.”
V nadaljevanju se je poslanec Anton Šturbej navezal še na predhodne razpravljalce in označil 17. člen kot uničenje malih medijev, saj se financiranje bolj usmerja v večje medije oziroma tajkunske medije. V zaključku pa je Alenka Jeraj dejala, da je zakon slab, nejasen in nedorečen, “zato mu tudi nasprotujemo”.
A. G.