“V Glasu ljudstva bodisi nimate sreče z navajanjem podatkov in uporabo primerjav bodisi gre za nekaj bolj zloveščega pri vašem delovanju. Iskrenosti ob tolikšnih dokazih, da zavajate, ni mogoče več zagovarjati,” je v zvezi z navedbami civilne iniciative Glas ljudstva, katere vidna predstavnika sta Jaša Jenull in Dušan Keber, kritičen zdravnik in predsednik Sindikata zdravnikov družinske medicine dr. Igor Muževič.
Čeprav je aktualna vlada pred nastopom mandata zatrjevala, kako se bo zanašala na stroko, je kaj kmalu postalo jasno, da je šlo zgolj za floskule, ki z realnostjo nimajo kaj veliko skupnega. Pri oblikovanju zakonov se namreč ne upošteva stroke, ravno tako pa se tudi ne prisluhni njeni kritiki. Pri oblikovanju interventnega zakona v zdravstvu ni bilo nič seveda nič drugače. Če na pristojnem ministrstvu niso našli časa za pogovore s stroko, so ga našli za sestanek z Glasom ljudstva. S civilno iniciativo Glas ljudstva so se uspeli srečati že kar trikrat, z njimi pa si, kot kaže, izmenjuje tudi poročila o izpolnjevanju vladnih obljub.
Dr. Igor Muževič je v preteklosti dal vedeti, da je kritičen do postopanja, ko se daje prednost neki iniciativi, ne pa predstavnikom poklicne skupine. Komentiral je namreč: “Kako to, da na ministrstvu za zdravje sprejemate predstavnike neuradne skupine Glas ljudstva, ki dokazano z laganjem in blatenjem skuša pridobiti pozornost javnosti, ne sprejemate pa uradnih predstavnikov poklicne skupine, ki je nujno potrebna za delovanje zdravstva?”
Vlekli vzporednice med zdravstvom in šolstvom
V Glasu ljudstva so v petek organizirali tiskovno konferenco, kjer so vnovič prodajali svoj prav o interventnem zakonu v zdravstvu, pri tem so med drugim znova problematizirali koncesionarje, ki, kot pravijo, “delujejo kot nelojalna konkurenca javnim zavodom”. Izpostavili so, da se zakon po njihovo sploh ne dotika 140 tisoč zavarovancev brez izbranega osebnega zdravnika, Jaša Jenull pa je tekom razlaganja svoje filozofije kar potegnil vzporednice med zdravstvom in šolstvom. “Ko govorimo o ustavno zagotovljenih pravicah. Kakšna situacija bi bila v Sloveniji, če bi se ugotovilo, da 140 tisoč otrok zaradi preobremenjenosti učiteljev ne sme, ne more v šolo? 130 tisoč otrok bi se moralo šolati od doma, ker so učitelji preobremenjeni. Popolnoma nesprejemljivo bi bilo, da bi jim ponudili, da lahko plačajo za privatno šolo in se lahko gredo otroci šolat”, je namreč povedal.
Kako bi izgledalo v Sloveniji če 140,000 otrok zaradi preobremenjenosti učiteljev ne bi smelo v šolo? pic.twitter.com/lwrfZnuNQP
— Glas Ljudstva (@glasljudstva) December 16, 2023
Da vzporednic med zdravstvom in šolstvom vendarle ni mogoče kar tako delati, je opozoril Muževič. “Ne tako hitro s poskusom uporabe vzporednic s šolstvom, s katerimi se čedalje bolj zapletate v gordijski vozel predlogov, ki skušajo kljubovati zakonitostim resničnosti,” je kritično izpostavil na družabnem omrežju X in dodal, da bolniki brez osebnega zdravnika ne ostanejo brez zdravstvene oskrbe. Ti namreč lahko gredo k zdravniku v zdravstveni dom in dobijo ustrezno oskrbo.
Kot pravi, slednji celo lažje pridejo do zdravnika kot bolniki na Švedskem in Finskem, kjer nihče nima osebnega zdravnika, plačujejo participacijo in morajo skozi sestrsko triažo. “Kaj pa šole, ki ste jih omenili, kjer bojda nihče ne ostane brez učiteljev kljub pomanjkanju? No, to enostavno ni res,” je pojasnil in spomnil, da kar nekaj šol pogosto ostane brez učiteljev matematike, fizike, kemije … “Trdite, da šole tega ne bi nikoli dopustile in bi dvignile normativ tem učiteljem? Ne samo, da bi dopustile, ampak kar konkretno dopuščajo,” je poudaril Muževič in dodal, da učenci včasih več mesecev nimajo pouka posameznega predmeta oziroma za poučevanje teh predmetov protipravno najamejo nekvalificirane osebe.
“Torej, ne vem, kako naj se primerneje izrazim, vi dobesedno nakladate, da v šolah tega ne bi dopustili?” Po besedah Muževič to seveda dopustijo. Če bi namreč poskusili dvigniti normative tistim redkim deficitarnim učiteljem, ki vztrajajo, bi se po njegovih besedah deficitarnost samo povečala, ker bi še ti odšli stran. “Da ne omenim, da bi padec v kakovosti dela v učilnici povzročil nekaj povsem drugega kot padec kakovosti v ambulanti, kar ima lahko za posledico tudi kazenski pregon.”
Kritika ni osamljen primer
Muževič poudarja, da v Glasu ljudstva bodisi “nimajo sreče z navajanjem podatkov in uporabo primerjav bodisi gre za nekaj bolj zloveščega pri vašem delovanju“. “Iskrenosti, ob tolikšnih dokazih, da zavajate, ni mogoče več zagovarjati”, je prepričan. Ni prvič, da je Muževič kritičen do navedb, ki prihajajo iz ust predstavnikov civilne iniciative Glas ljudstva. Nedavno se je namreč obregnil ob bivšega ministra Dušana Kebra, ki v zadnjem desetletju velja za sivo eminenco slovenskega zdravstvenega sistema pri nas, in njegov intervju v Dnevniku, kjer je ta primerjal Slovenijo s Francijo, Švedsko, Finsko … “Kaj torej želi sporočiti Keber? Da želi francoski sistem in da naj odslovimo 40 % opredeljenih bolnikov, da jih dosežemo?,” se je spraševal Muževič, potem ko je Kebru nalil čistega vina okrog funkcioniranja zdravstvenih sistemov na tujem. (Več o tem tukaj). Mužević je Kebrove nepravilne navedbe sicer izpostavil že večkrat, a Kebrovega odziva na to ni, ravno tako se na to ne odzovejo osrednji mediji, ki nikoli ne zamudijo tiskovnih konferenc civilne iniciative, kjer kar mrgoli obrazov iz prejšnjih protivladnih protestov.
A. H.