Odstavljeni minister Gibanja Svoboda Uroš Brežan je prepričan, da je potrebno okoljsko sporni projekt kanal C0 končati, presojo vplivov na okolje pa izvesti šele “post festum”, ko bo že zgrajen. Kot opozarja predsednica komisije Anja Bah Žibert, je bil prav Brežan tisti, ki je podpisal ključni aneks, ki je omogočil nadaljnjo gradnjo. Danes bi moral biti zaslišan tudi minister Kumer, ki pa se je opravičil. Zaslišan bo predvidoma 4. aprila.
“Bivši minister danes pojasnjuje, da je bil podpis aneksa za nadaljevanje gradnje kanala C0 popolnoma upravičen – ker naj bi projekt celo dodatno varoval vodonosnik. Odločitev naj bi potrdile strokovne službe, čeprav jo je sodišče kasneje razveljavilo. Torej, razveljavljen sklep kot dokaz prave odločitve? Lep primer politične akrobacije,” so ob pričevanju nekdanjega ministra Brežana povedali v poslanski skupini SDS.
Brežan je bil sicer minister za okolje in prostor v Golobovi vladi od junija 2022 do konca 2023, ko je postal minister za naravne vire in prostor, nato pa je 9. oktobra odstopil, bojda zaradi prepočasnega organiziranja dela po avgustovskih poplavah leta 2023.
Izvedba pomembnejša od okoljske ustreznosti
Minister je na zaslišanju povedal, da so na ministrstvu najprej delovali kot posredniški organ, ki je skrbel za izvajanje kohezijskega projekta. V času, ko je bil še okoljski minister, je pod njegovo pristojnost spadal direktorat za okolje oz. pristojnost glede pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Tedaj je bila sprejeta odločitev, da je za del kanala, ki ima kineto, potrebna presoja vplivov na okolje, na kar pa se je ljubljanska občina pritožila.
.@ANJABAHZIBERT: Na današnji preiskovalni komisiji o projektu C0 je nekdanji minister Uroš Brežan povedal, da je podpisal aneks, ki je omogočil nadaljevanje projekta – kljub temu, da postopki niso bili ustrezno izvedeni in da je stroka opozarjala na resna tveganja. #C0projekt… pic.twitter.com/dK2PADYJ8e
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) March 21, 2025
Predsednica preiskovalne komisije Anja Bah Žibert ga je na zaslišanju povprašala o podpisu aneksa, ki je omogočil nadaljevanje gradnje, kljub hudim pomislekom strokovne javnosti in dejstvu, da postopki niso bili ustrezno peljani.
Kot je povedal, se je za podpis odločil, ker je imela država zagotovljena kohezijska sredstva, ker je bil projekt umeščen v občinski prostorski akt in zaradi predhodnega postopka na agenciji za okolje.
Ž. K.