V letnem poročilu o poslovanju Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (SDT RS) za leto 2018 je pisalo, da omenjeno tožilstvo nima urejenega področja hranjenja, ravnanja in dela s tajnimi podatki, zaradi česar naj bi bile izpostavljene informacije stopnje zaupno, tajno in strogo tajno. Za nagrado pa je Vlada RS vodjo SDT imenovala na mesto vrhovnega državnega tožilca.
Letno poročilo o poslovanju specializiranega državnega tožilstva, ki ga je do nedavnega vodil Harij Furlan, je pokazalo, da ima novopečeni vrhovni državni tožilec še več masla na glavi, kot si je javnost sploh lahko predstavljala.
Namreč, iz poročila, ki ga je podpisal sam Furlan, izhaja, da na specializiranem državnem tožilstvu ni ustrezno urejeno področje hranjenja, ravnanja in dela s tajnimi podatki, ki imajo oznako zaupno, tajno in strogo tajno.
Šlamparija glede varovanja podatkov
“Na SDT RS je še vedno nerešeno hranjenje, ravnanje in delo s tajnimi podatki, in sicer od stopnje zaupno dalje, saj za varovanje teh podatkov ni ustreznega varovanega in opremljenega prostora z ustrezno računalniško opremo. Pri tem ne gre za nobeno novo zakonsko obveznost, pač pa za stanje, ki v preteklosti ni bilo urejeno,” piše v omenjenem letnem poročilu v razdelku 2.3. Finančne in materialno-tehnične podlage.
To bi po mnenju poslanca SDS Dejana Kaloha moralo “sprožiti vse varnostne alarme v državi, a od pristojnih deležnikov se ni oglasil še nihče”. Kaloh je pri tem izpostavil nedelovanje ministrstva za pravosodje ter Urada vlade RS za varovanje tajnih podatkov.
Ob tem je Kaloh opozoril na problem z odtekanjem občutljivih tajnih podatkov v zadnjih letih. Podatki so curljali tako pri policiji kot tudi na tožilstvu in sodiščih. Med žrtvami odtekajočih zaupnih in tajnih podatkov pa je bilo tudi SDT RS. Ob tem se poraja vprašanje, ali je za curljanje zaupnih informacij krivo tudi neodgovorno ravnanje s tajnimi podatki?
Je za neustrezno varovanje podatkov odgovoren tudi urad za varovanje podatkov?
Zato je Kaloh na ministrstvo za pravosodje in ministrico Andrejo Katič (SD) naslovil pisno poslansko vprašanje, v katerem ga je zanimalo, “kdaj bo ministrstvo za pravosodje zagotovilo finančna sredstva za ureditev hranjenja, ravnanja in dela s tajnimi podatki v za to primernem prostoru, ki dejansko omogoča vzpostavitev varnostnega območja?”.
Poslanca SDS je ravno tako zanimalo, kaj je omenjeno ministrstvo do zdaj storilo, da bi preprečilo večletno očitno kršenje zakona o tajnih podatkih, ter ali so na ministrstvu za pravosodje na Specializiranem državnem tožilstvu RS preverili, če imajo vzpostavljen vsaj sistem zaznavanja tovrstnih incidentov – morebitnega odtekanja podatkov -, in kako so, če so, sploh ukrepali, če je do tega prišlo?
Na koncu je Kaloha zanimalo, ali je ministrstvo za pravosodje preverilo, če imajo na SDT RS ustrezno varnostno dovoljenje, ki ga izdaja Urad vlade RS za varovanje tajnih podatkov, in če je bilo to sploh lahko pridobljeno v skladu z zakonom o tajnih podatkih. 35.b člen omenjenega zakona namreč v prvem odstavku določa: “Pristojni organ izda organizaciji varnostno dovoljenje, če: 1. organizacija izpolnjuje fizične, organizacijske in tehnične pogoje za varovanje tajnih podatkov v skladu s tem zakonom in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.”
Potem je bil anonimni zapis, ki smo ga prejeli na #preiskovalka #žilneopornice in govori, da je Furlan prejel od Miklavčiča 200.000€, da ne preiskuje korupcije v zdravstvu, resničen? @policija_si ste to res natančno preiskali? #NPU
— Jelka Godec (@jelka_godec) June 13, 2019
Brez dvoma gre za škandal, saj je več pristojnih služb zatajilo na celi črti, ko so se določene nepravilnosti vlekle leta in leta, ter na tak način izpostavljale zaupne, tajne in strogo tajne podatke nepotrebni nevarnosti, da bi prišle v javnost, kljub dejstvu, da do tega ne bi smelo priti. V neki normalni državi bi se za kaj takega pričakovalo odstop odgovornih s položajev.
Kaloh je ob tem v pogovoru za Nova24TV povedal, da je v marcu z delom na čelu urada za varovanje tajnih podatkov začela mag. Nataša Dolenc. “Njena prva naloga bi morala biti preverjanje vseh državnih organov,” pravi Kaloh, za namene ugotavljanja, kdo sploh lahko prejme to varnostno delovanje. “Če specializirano državno tožilstvo ne izpolnjuje teh kriterijev, bi morali to varnostno dovoljenje v trenutku odvzeti.”
Ravno tako bi po Kalohovih trditvah morala ukrepati tudi ministrica Katičeva, saj je ona tista, ki upravlja s finančnimi sredstvi in bi morala zagotoviti sredstva za odpravljanje vseh varnostnih pomanjkljivosti, ki se vlečejo na SDT, vse odkar je le-to postalo samostojni neodvisni organ. Katičeva je na položaju pravosodne ministrice že skoraj eno leto.
Udbovske lovke
Furlan je svojo kariero začel pri Službi državne varnosti (Udba), ta pa se je prek svojih podjetij tudi po osamosvojitvi vrinila v ekonomijo kot dobavitelj medicinske opreme in tehničnih pripomočkov. Izpostaviti velja ravno družinsko podjetje Primsell, s katerim sta se ukvarjala Furlanov brat Aleš in njun oče Franc. Podjetje je šempetrski bolnišnici Dr. Franca Derganca po oderuških cenah dobavljalo umetne kolke.
Furlan je takrat trdil, da na tožilstvu dela nepristransko in v skladu s spoštovanjem zakonov ter ustave, o poslih svojega brata Aleša Furlana pa naj ne bi bil obveščen, ker zoper njega in njegovo podjetje “tožilstvo ni prejelo kazenske ovadbe“. Nedelo na splošno pa je velika rdeča nit Furlanovega življenjepisa. Nič slišal, nič videl, nič naredil. Nič bil nikoli odgovoren.
Rihard Orel